Ljubljana - Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ocenjuje, da Slovenija trenutno ne potrebuje finančne pomoči iz evrskih mehanizmov, saj lahko sama izpolnjuje svoje obveznosti. »Niti ni potrebe, da bi v bližnji prihodnosti v to dvomili,« je povedal namestnik generalnega sekretarja OECD, nekdanji belgijski premier Yves Leterme.
Leterme je ob tem poudaril, da mora država nadaljevati po poti reform, povzema STA.
Leterme je spomnil, da se je Slovenija do zdaj kljub povišani ceni zadolževanja uspela refinancirati na trgu in je kljub težavnim razmeram brez težav poravnavala svoje obveznosti.
Belgijec je v luči špekulacij na finančnih trgih, da bi Slovenija utegnila biti naslednja članica evrskega območja v vrsti za pomoč, tudi jasno povedal, da primerjave Slovenije z drugimi ranljivimi državami evrskega območja niso primerne.
Prepričan je, da je Slovenija država »z veliko potenciala za zmago v boju za boljšo prihodnost«. Veliko dobrih odločitev je bilo po ugotovitvah OECD že sprejetih, a treba je določene ukrepe še poglobiti, okrepiti in predvsem izvesti.
Zato je po Letermovih besedah treba nadaljevati z reformami in ukrepanjem, da se bo v državi obnovila rast. Med nalogami je izpostavil sanacijo bank, krepitev vzdržnosti javnih financ in izvedbo ter poglobitev strukturnih reform. »Treba je nadaljevati v začrtani smeri,« je bil jasen.
Čufer: Slovenija bo naredila domačo nalogo
Minister za finance Uroš Čufer je trenutne razmere ponazoril z besedami, da ima Slovenija domačo nalogo, ki jo mora izvesti hitro, kakovostno in uspešno. »To bomo tudi naredili,« je zagotovil.
Kot prioriteti je izpostavil zagon gospodarstva skozi sanacijo bank in pomoč pri razdolževanju gospodarstva ter konsolidacijo javnih financ s poudarkom na dolgoročnih ukrepih, in to predvsem na strani porabe, a tudi pri prihodkih. Ob tem je opozoril na pravilno ravnotežje med kratkoročnimi ukrepi, ki so trenutno prednostni, in dolgoročnimi reformami.
Mejra Festić: Slovenija ni primerljiva s Ciprom
Na vprašanje novinarja britanskega tednika Economist o potrebi po slovenski prošnji za pomoč je odgovorila tudi viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić. Glede na to, da so se špekulacije pojavile po zaostritvi ciprske krize, je pojasnila, da Slovenija ni primerljiva s Ciprom. Denarne vloge v Sloveniji tako predstavljajo 40 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), na Cipru pa 300 odstotkov BDP.
Skupna bilančna vsota slovenskih bank je pri 135 odstotkih BDP, na Cipru pa pri 800 odstotkih BDP. Ob tem je opozorila še na visok presežek na tekočem računu plačilne bilance, ki se še povečuje. Glede gibanja denarnih vlog v bankah je pojasnila, da trend ne kaže na njihovo zmanjševanje.
Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič pa je povedal, da Slovenija izvozi osemkrat več kot Ciper in da izvozno gospodarstvo predstavlja močan temelj slovenske ekonomije.
OECD tudi kritično: V državi ni napredka
Poročilo OECD o Sloveniji pa je tudi kritično: v zadnjem letu v Sloveniji niso zaznali napredka, manjkala pa naj bi tudi opredelitev vzrokov na evropski ravni za trenutni položaj v državi.
Ekonomista Dušana Mramorja so glavne ugotovitve OECD presenetile. Kot je ocenil, ne odražajo dosežkov Slovenije v zadnjem obdobju. Mramor je priznal, da je Slovenija v zadnjih letih s sprejemanjem ukrepov zamujala, ob tem pa opozoril, da se je položaj v zadnjem letu povsem spremenil.
»Slovenija se je premaknila, spremembe so bile tudi na strukturni ravni. Če ta signal, da Slovenija resno dela, ne pride v mednarodno javnost, je to zelo slabo,« je opozoril.
Poročilo OECD v drugih delih je Mramor vendarle podprl, pogrešal je le nekaj več vsebine pri predlogih spreminjanja referendumske zakonodaje, odnosa do študentskega dela, privatizacije in administrativnih ovir.
Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) niso zadovoljni s slovensko ekonomsko politiko. Skladno s tem bi želeli, da priporočila OECD dobijo konkretnejšo obliko v dokumentih in postanejo del ekonomske politike. Njen pPredsednik Samo Hribar Milič upa, da bodo motivacija za izvedbo »prepotrebnih in hitrih reform«.
Tiskane izdaje
