OECD Sloveniji: kasnejše upokojevanje, privatizacija in izboljšanje izobraževanja

Rast zadnjih let nas je izvila iz krize, vendar so Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska relativno napredovale bistveno bolj.

tor, 05.09.2017, 10:45

Ljubljana − Po spodbudnih podatkih o rasti BDP v drugem četrtletju, ki so bili objavljeni minuli teden, tudi OECD ocenjuje, da bo letos Slovenija dosegla 4,5-odstotno gospodarsko rast. Spodbudno dinamiko pa bi morali izkoristiti za izvedbo reform, ki so nujne za vzpostavitev temeljev prihodnje vzdržne rasti.

Po gospodarski krizi si je Slovenija razmeroma dobro opomogla, a cena krize je  visoka – Slovenija je upočasnila svoje približevanje najbolj razvitim v EU, Češka jo je v letu 2011 prehitela po merilu BDP na prebivalca, relativno bolj dinamična gospodarstva pa imajo tudi Slovaška, Madžarska in Poljska.

»Nekatere reforme bi morala Slovenija izvesti že včeraj. Če bi bili zdajle na začetku vlade, verjamem, da bi bila vsa priporočila lahko izpeljana v njenem mandatu. Vendar pa OECD ne more gledati na to, kdaj so kje volitve in kdo bo vodil prihodnjo vlado. Vemo, da so izzivi veliki in rešitve pogosto občutljive, vendar se z njimi moramo ukvarjati. Mislimo, da so vsa naša priporočila pomembna in da je za Slovenijo koristno, da jih izvede čim hitreje, čimbolj dosledno in v dobro premišljenem zaporedju,« je generalni sekretar OECD Angel Gurría v torek ob predstavitvi poročila o Sloveniji komentiral ukrepe, ki jih naši državi predlaga OECD.

Ključna so predvsem tri področja sprememb: soočanje z izzivom staranja prebivalstva, izboljšanje produktivnosti in skrb za vzdržnost javnih financ.

»Zadovoljni smo, da je OECD v poročilu zaznala napredek. Dobro se zavedamo, da nam bo samo vzdržna gospodarska rast zagotovila dovolj javnofinančnih prihodkov, da se bomo lahko soočili z izzivi, ki so pred nami. Zato pozdravljamo predloge OECD, tako glede oblikovanja pogojev za gospodarsko rast kot pogled na potrebne strukturne reforme,« je povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Poudarila je še, da je bilo poročilo OECD večinoma pripravljeno na podatkih za leto 2015, nekatere od reform, ki jih izpostavljajo, pa že izvajamo.

V svežem gospodarskem pregledu, ki ga za svoje članice vsaki dve leti pripravi Organizacija za gospodarski razvoj in sodelovanje in so ga objavili včeraj, tako OECD ugotavlja, da se mora Slovenija spoprijeti z nekaterimi »socialno-ekonomskimi izzivi«, če želi nadaljevati rast in preobrniti trend relativnega zaostajanja za državami iz regije.

Še posebej izpostavljajo problem staranja oziroma aktivnost starejših na trgu dela – v Sloveniji je le 38 odstotkov starejših od 55 let zaposlenih, kar je bistveno manj od povprečja OECD (60 odstotkov). Deloma je to povezano z zgodnjim upokojevanjem, kjer OECD svetuje dvig upokojitvene starosti na 67 let.

 

 

Ministrstvo za delo je lani že predstavilo belo knjigo o nadaljnjih spremembah na področju pokojninskega sistema, pred poletjem pa so s socialnimi partnerji določili glavna področja sprememb, kot sta vprašanji indeksacije pokojnin in upokojitvene starosti, je povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. »V katero smer bomo šli, bo odvisno od nadaljnjih pogajanj, ki se začenjajo,« je dejala. »Gre pa za priporočila, ki segajo prek mandata te vlade,« je dodala.

Še bolj pomembno področje pa je »opremljanje« starejših z novimi znanji teh ohranjanje in odpiranje delovnih mest, na katerih bodo lahko delali. Tu je Slovenija po oceni OECD izrazito šibka, saj tem izzivom ni kos izobraževalni sistem, vse preveč ljudi v poznih srednjih letih pa je dolgotrajno brezposelnih.

 

»Resno se morate vprašati, kaj storiti s produktivnostjo, ki v Sloveniji ne raste in zaostaja za drugimi državami,« je posvaril José Angel Gurría, generalni sekretar OECD. Opozoril je na »ozka grla« na trgu dela, ki jih bo treba odpraviti, če želimo obdržati razmeroma visoko gospodarsko rast. V Sloveniji letos že 35 odstotkov podjetij poroča, da jim primanjkuje (ustrezno usposobljene) delovne sile, medtem ko je v Evropski uniji v povprečju takih podjetij manj kot 15 odstotkov.

Na področju šolstva OECD med drugim predlaga tudi »izenačitev« šolnin med rednim in izrednim študijem, kar bi v praksi pomenilo uvedbo šolnin v rednem univerzitetnem študiju. Slovenija je ena izmed redkih držav z brezplačnim študijem. »OECD zavzema stališče, da je študij plačljiv, nadarjenim mladim iz revnih družin pa je štipendijami in študentskimi posojili treba omogočiti dostop do študija,« je dejal Gurría. 

OECD ugotavlja pozitivne trende v javnih financah, saj se je zaradi višje gospodarske rasti in po sanaciji bank javni dolg pričel zniževati. Vendar pa poročilo predlaga resno ukrepanje za vzpostavitev fiskalnega ravnotežja v letu 2020 (torej, brez proračunskega primanjkljaja), kar pomeni, da bi vlada morala vztrajati pri omejevanju stroškov in plač v javnem sektorju in v prihodnjih dveh letih znižati proračunski primanjkljaj po 0,75 odstotka BDP na leto.

 


In kaj OECD meni o Sloveniji? Glavne ugotovitve in ključna priporočila so izpostavili na treh področjih. Zbrali smo jih TUKAJ.

Prijavi sovražni govor