OECD svari pred lahkomiselnim vlaganjem

Analiza: obdobje (pre)poceni denarja kaže, da se povečuje nagnjenje k preveč tveganim naložbam

Objavljeno
26. junij 2015 17.33
infografika
Damjan Viršek
Damjan Viršek
Nekajletno obdobje, ko vodilne centralne banke s t. i. kvantitativnim sproščanjem izdajajo ogromne količine novega denarja, je mednarodne vlagatelje spodbudilo, da preveč sredstev namenjajo za neproduktivne in špekulativne naložbe, zmanjšujejo pa vlaganja v podjetja, opozarja OECD.

V svojem prvem poročilu, namenjenem obetom v finančnem in poslovnem okolju (OECD Business and Finance Outlook 2015), je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj poudarila rastoč razkorak med (finančnimi) vlagatelji, ki se podajajo v vse bolj tvegane naložbe, medtem ko (proizvodna) podjetja bežijo od tveganj in se ne odločajo za investicije. Poročilo poziva regulatorje, naj bodo pozorni na tokove finančnih naložb, ki se kopičijo v skladih hedge in skladih zasebnega kapitala in v nelikvidnih naložbah, kot so podjetniške obveznice z visokim donosom.

OECD vidi slabo prakso tudi v tem, da delničarji, ki presojajo predvsem (ali samo) donose delnic, na ta način previsoko nagrajujejo predsednike uprav, ki se osredotočajo na odkupe lastnih delnic, izplačilo dividend, združitve in prevzeme, ne pa tistih, ki likvidna sredstva podjetij namenjajo za dologoročne investicije ter raziskave in razvoj.

»Delniški trgi v razvitih gospodarstvih kaznujejo podjetja, ki investirajo. Ti signali so napačni,« je ob predstavitvi poročila povedal Angel Gurria, generalni sekretar OECD. Po podatkih OECD so v obdobju 2009 do 2014 vlagatelji v ameriške delnice, ki so prodajali delnice podjetij z veliko investicijami, kupovali pa delnice podjetij, ki niso investirala, svoj donos lahko izboljšali do 50 odstotkov.

Naslednja šibka točka globalnega finančnega sistema lahko postanejo tudi izjemno nizke obrestne mere – tudi te so v določeni meri posledica poplave poceni denarja, ki izvira iz kvantitativnega sproščanja. OECD je izrazil skrb, da bodo življenjskim zavarovalnicam in pokojninskim skladom otežile izpolnjevanje zavez pri izplačevanju zavarovalnin oz. rent z zagotovljenim donosom, potencialno bi jih lahko potisnile celo v nesolventnost. S tem se strinjajo tudi predstavniki zavarovalnic, ki menijo, da bi novi produkti morali temeljiti na modelih, kjer večji delež tveganja prevzamejo tudi zavarovanci.