Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenija je v torek iz Bruslja prejela obvestilo po informacijskem sistemu evropske komisije (SFC), da je slovenski operativni program potrjen. Včeraj je ta želeni dokument podpisala tudi evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu.
Slovenija ima zdaj potrjen tako partnerski sporazum kakor tudi operativni program (OP), oba ključna dokumenta za črpanje evropskih sredstev v novem finančnem obdobju 2014−2020. Osnovni temelji za razpise so postavljeni in ministrstva v vlogi posredniških teles bodo lahko prve razpise za novo programsko obdobje objavila že v prvi polovici leta 2015.
V novi sedemletki ima naša država na voljo 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev, kar pomeni milijardo evrov manj, kakor smo imeli v obdobju, ki se izteka. Zato, ker smo preprosto bolj razviti, a bodo sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS) zdaj razdeljena med dve kohezijski regiji − Zahodno, bolj razvito, in Vzhodno, manj razvito.
Kakor odgovarjajo na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi ministrica Alenka Smerkolj, so »bile za osnovno delitev med skladoma upoštevane razlike v njuni razvitosti, potrebah in stanju na trgu dela ter napovedmi povečevanja stopnje tveganja revščine.
Kohezijski regiji Zahodna Slovenija bo namenjenih 40 odstotkov sredstev ESS in 60 odstotkov sredstev ESRR – skupno 847 milijonov evrov, kohezijski regiji Vzhodna Slovenija pa 70 odstotkov sredstev ESRR in 30 odstotkov sredstev ESS – skupno 1,260 milijarde evrov.« Obe regiji bosta skupaj dobili tudi 1,055 milijarde evrov iz kohezijskega sklada, ki pa se ne deli med regijama.
Hitijo s pripravo nacionalne uredbe
Podrobneje bo novo črpanje opredelila nacionalna uredba, ki jo, kakor pravijo na SVRK, aktivno pripravljajo. SVRK: »Načrtujemo poenostavitve in standardiziranje postopkov ter znižanje administrativnih bremen, predvsem na ravni upravičencev. Oblikovani bodo tudi ustrezni instrumenti, v okviru katerih bodo lahko za finančno podporo kandidirali podjetja in drugi deležniki na nacionalni oziroma regionalni ravni.
Podrobnosti nove uredbe bomo lahko predstavili po končanem postopku njenega usklajevanja z vključenimi ministrstvi in drugimi deležniki.« Sicer pa bo Slovenija evropska sredstva v novem finančnem obdobju porabila za štiri ključna področja: raziskave in inovacije, za informacijske in komunikacijske tehnologije, za povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij in za podporo za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika.
Od zidov k vsebini
Ali kakor je že večkrat poudarila ministrica za razvoj in kohezijo Alenka Smerkolj, se bo vlaganje v skladu z usmeritvami evropske komisije premaknilo od vlaganj v zidove k vlaganjem v vsebinske projekte z jasno opredeljeno strategijo, konkretnimi cilji in učinki. Tako bodo do konca leta 2020 sofinancirani predvsem tisti projekti, ki bodo povečevali konkurenčnost našega gospodarstva ter zagotovili kakovostna in dolgoročna delovna mesta.
Na SVRK tudi poudarjajo, da vseh potreb Slovenije z bruseljskimi razvojnimi milijardami ne bo mogoče pokriti, zato bo treba sredstva kombinirati tudi z drugimi viri in tako njihove učinke tudi kar se da multiplicirati. Zato tudi načrtujejo oblikovanje instrumentov, v okviru katerih se bodo za sredstva lahko potegovala tako podjetja kot tudi drugi, in to na nacionalni in na regionalni ravni.
11 kohezijskih projektov
Kakor se je vlada že v začetku novembra zavezala, bo prednostno obravnavala 11 kohezijskih projektov 34 občin, ki so namenjeni zgraditvi okoljske infrastrukture in ki izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje v okviru evropske kohezijske politike 2014−2020. SVRK: »Besedilo operativnega programa predvideva, da bodo imeli prednost pri izboru projekti, ki so pridobili gradbeno dovoljenje in so že v pregledu na posredniškem organu oziroma organu upravljanja.«
Program Interreg
EK je včeraj odobrila tudi program Interreg, ki bo sodelovanju srednjeevropskih mest in regij v novi perpsketivi namenil 246 milijonov evrov. Ključni poudarek bo na konkurenčnosti regij, energijski varčnosti, nizkoogljičnem gospodarstvu, zelenem prometu ter boljšem upravljanju kulturne dediščine in naravnih virov. Vanj je vključenih devet srednjeevropskih držav, poleg Slovenije še Avstrija, Češka, Madžarska, Nemčija, Poljska, Slovaška in Hrvaška.
