Tiskane izdaje
Sklic današnje izredne seje DZ so zahtevali poslanci SDS. »Črpanje evropskih sredstev v Sloveniji ne poteka optimalno. Pravzaprav imamo veliko težav pri črpanju evropskih sredstev,« je dejal poslanec SDS Andrej Vizjak in dodal, da o tem pričajo tudi podatki vlade s konca letošnjega marca.
Podatki namreč kažejo, da je bil delež izplačil sredstev iz proračuna, povezanih s koriščenjem finančne perspektive 2007-2013, 66-odstoten, kar se nanaša na vse tri operativne programe, je spomnil Vizjak.
V prvih treh mesecih letos je vladi uspelo to črpanje nadgraditi za 145 milijonov evrov in če bo s takšno dinamiko nadaljevala do konca prihodnjega leta, ko se izteče skrajni rok za črpanje sredstev iz iztekajoče se finančne perspektive, bo na kohezijskem skladu počrpala milijardo evrov sredstev, je navedel Vizjak.
»Če boste s takšno dinamiko nadaljevali, bomo 400 milijonov evrov izgubili,« je opozoril in kot najbolj kritičnega izpostavil operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, še posebej projekte glede zagotavljanja oskrbe z vodo.
Vizjak: vlada naj naredi vse za odmrznitev sredstev
Vizjak je poudaril, da so evropska sredstva pravzaprav edina investicijska sredstva v Sloveniji. »Če teh sredstev ne bi bilo, bi bilo stanje slovenskega gospodarstva še slabše,« je dejal.
Opozoril je tudi na 185 milijonov evrov sredstev, ki jih je Evropska komisija marca zamrznila Sloveniji. »Pravite, da to ni nič novega in da boste to uredili. Ne vem, če boste,« je dejal in vlado pozval, naj naredi vse, da bo Bruselj ta sredstva sprostil.
Kritičen je bil tudi do tega, da se že nahajamo v novi finančni perspektivi 2014-2020, vendar Slovenija še ni potrdila ključnih strateških dokumentov s tega področja - operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v novem obdobju in partnerskega sporazum s komisijo. To je po Vizjakovem mnenju slabo in priča o mačehovskem ter brezbrižnem odnosu vlade.
Kot je dejal Vizjak, se v javnosti pogosto ustvarja vtis, da ni projektov. »To ni res,« je dejal in spomnil, da je na izvedbo pripravljenih najmanj 11 projektov s področja oskrbe z vodo.
Vlada je v preteklosti namreč pozvala občine, naj pripravijo dodatne projekte, če izbranih ne bo mogoče izpeljati do konca, s čimer je želela zagotoviti, da ne bi izgubili evropskih sredstev. Zdaj je 11 projektov s področja oskrbe z vodo pripravljenih na izvajanje, a zanje ni mogoče najti denarja.
Vlada naj najde rešitve
Poslanci SDS zato pozivajo vlado, naj preneha z birokratskim pristopom, »češ da se nekaj ne da«, in najde rešitve. Vizjak je spomnil, da je pri nekaterih projektih možno izvajanje v fazah - del projekta se izpelje v iztekajoči se perspektivi, del pa v novi. »Načini in tehnike so,« je dejal.
Ob tem je bil kritičen, ker najbolj odgovornega za okoljske projekte, ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana, na današnji seji ni. »Lepo po pilatovsko si bo umil roke,« je dejal. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je celo predlagal, da bi sejo prekinili in počakali Židana, a predsednik DZ Janko Veber njegovega predloga ni uslišal.
Kertova: EU sredstva ključen instrument konkurenčnosti
Vodja vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Andreja Kert se je strinjala, da so evropska sredstva v Sloveniji ključni instrument spodbujanja konkurenčnosti, in zagotovila, da delajo vse, da bodo postopki tekli učinkovito in da se bodo težave sproti odpravljale.
A Kertova ne vidi tako črne slike kot opozicijski poslanci. »Črpanje je dobro. Na nekaterih področjih ni optimalno. Ni optimalno na okoljski koheziji, na ostalih segmentih pa je dobro,« je dejala.
Spomnila je, da je vlada potrdila več projektov, kot jih je dejansko možno financirati, da v primeru težav na določenih projektih ne bi izgubili sredstev.
Potrdila je, da je možno tudi fazno sofinanciranje projektov. Z Evropsko komisijo so pripravili ustrezna navodila, kako je projekte možno razdeliti na dve deljivi celoti, pri čemer je opozorila, da mora biti projekt v iztekajoči se perspektivi zaključen v tolikšni meri, da kaže rezultate.
Spomnila je, da se je vlada prejšnji teden seznanila s pripravo operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014-2020, glede nedavne zamrznitve sredstev pa je dejala, da proces izplačil iz slovenskega proračuna teče nemoteno in da so v Bruselj že poslali predlog za delno sprostitev plačil.
Poslanci so se v razpravi strinjali, da je učinkovito črpanje evropskih sredstev za Slovenijo zelo pomembno. »V času krize so to najpomembnejša sredstva za investicije,« je dejal Marko Pavlišič (DL).
Hršak: Sistem je treba nadgraditi
Ivan Hršak iz DeSUS meni, da je treba sistem koriščenja evropskih sredstev nadgraditi. »Menimo, da temu še nismo dovolj dorasli in da je to še ena dodatna lekcija učenja,« je dejal.
Vodja poslancev NSi Matej Tonin tragedijo vidi v tem, da je denar na razpolago, namenili pa so ga tistim, ki ga ne morejo porabiti, zato ga ne dobijo tisti, ki ga lahko začnejo črpati že danes. S tem se po njegovem mnenju ustvarja zelo velika gospodarska škoda.
Med predlogi rešitev tudi odvzem sredstev
Med predlogi rešitev, ki so jih nanizali predstavniki različnih poslanskih skupin, je bilo slišati predlog, da se oblikuje pravna podlaga za odvzem sredstev tistim, ki ne bodo mogli izvesti projektov, kar je predlagal Tonin, več jih je omenilo tudi možnost prerazporejanja sredstev znotraj operativnega programa za razvoj okoljske in prometne infrastrukture, delitev projektov na faze in čim prejšnje črpanje sredstev iz nove perspektive.
»Delanje projektov na zalogo bo morala biti naša praksa,« je dodal Mirko Brulc (SD).
