Tiskane izdaje
Z rebalansom se letošnji prihodki državnega proračuna zmanjšujejo za 20 milijonov evrov na 8,6 milijarde evrov, poraba pa se povečuje za 177 milijonov evrov na 9,8 milijarde evrov. Posledično se primanjkljaj povečuje za 197 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov, kar je po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Poleg primanjkljaja se povečuje tudi zadolževanje, je ugotovil poslanec SDS Andrej Šircelj. »S tem smo neverodostojni do EU, ki smo ji obljubili nekaj drugega,« je spomnil na zavezo Slovenije evropski komisiji, da bo letošnji primanjkljaj brez enkratnih učinkov znašal 3,2 odstotka BDP.
Ker DZ sprejema rebalans praktično že konec leta, se zdi Jožefu Horvatu (NSi) bolj priprava velikega števila novincev med poslanci na obravnavo rebalansa za leto 2015, ki ga vlada napoveduje januarja. A tudi on ni zadovoljen z rastjo primanjkljaja. »Koliko protipoplavnih objektov bi s tem zgradili?« je vprašal in odgovoril, da smo jih v resnici zapili.
Vladi v bran se je postavil Tilen Božič (SMC). Kot je pojasnil, gre pri obravnavanem rebalansu predvsem za tehnične prilagoditve. Primanjkljaj se sicer res povečuje za skoraj 200 milijonov evrov, a 150 milijonov evrov od tega bo šlo za odplačila obresti, za katera se je izkazalo, da so bila ob pripravi proračuna lani jeseni načrtovana prenizko, je pojasnil.
Marko Pogačnik (SDS) je obravnavani dokument označil za katastrofo. »Je nerealen, neustrezen in ne prinaša blaginje za državljane,« je dejal. Primanjkljaj se povečuje, pa čeprav je bil veljavni proračun lani jeseni narejen na bistveno slabših napovedih, kot so zdaj, je ugotovil.
Svarilo pred pretiranim optimizmom
To je potrdil tudi direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle, ki je povedal, da je za nami šest četrtletij, ko gospodarska aktivnost ni bila negativna. Iz gospodarstva prihajajo spodbudni signali, zelo ugodna so tudi pričakovanja za naprej, je povedal.
Praktično vse leto se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela in Vasle meni, da bi lahko Slovenija ob koncu leta celo presegla napovedano dvoodstotno gospodarsko rast. Kljub temu pa je posvaril pred pretiranim optimizmom: glede na to, da si Slovenija želi dohitevati bolj razvite države, je to razmeroma nizka številka.
Šircelj je z ugodnimi gospodarskimi gibanji zadovoljen, a se boji, da bodo le začasna, če ne bomo zgradili temeljev, na katerih bo temeljila gospodarska rast. To pa so konsolidirane javne finance, je dejal in pozval tudi k zmanjšanju zadolževanja.
Alenki Bratušek (ZaAB) se zdi rebalans popolnoma nepotreben. Tudi Vraničarjeva je povedala, da bi lahko leto izpeljali do konca tudi brez rebalansa, a je po njenih besedah nujen z vidika transparentnosti izvrševanja proračuna. Ker smo že tik pred koncem leta, vlada ni mogla pripraviti predlogov strukturnih ukrepov, pač pa je vanj vključila le prihranke oz. prerazporeditve sredstev, kjer je za to našla možnosti.
Nižji prihodki zaradi izpada davka na nepremičnine
Glavni krivec za nižje načrtovane prihodke od doslej predvidenih je izpad davka na nepremičnine, ki ga je DZ sprejel novembra lani in njegove prilive v letošnjem proračunu ocenil na 205 milijonov evrov, je pojasnila Vraničarjeva. Manj bo država pobrala tudi dohodnine, po drugi strani pa bodo nekateri prihodki višji, denimo prihodki od premoženja in drugi nedavčni prihodki.
Na strani odhodkov se poleg zneska za odplačilo obresti najbolj povečujejo transferji v pokojninsko blagajno, ki bodo tako določeni v višini 1,6 milijarde evrov. Več denarja se namenja še za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju železniškega in cestnega prometa, za program zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik, raziskovalne dejavnosti ter za izplačilo nekaterih odškodnin, denimo izbrisanim.
Sedem dopolnil opozicije
Opozicija, nezadovoljna z odsotnostjo finančnega ministra Dušana Mramorja na današnji seji odbora za finance, je k predlogu rebalansa vložila sedem dopolnil, s katerimi želi na izbrane programe prerazporediti skupaj 44 milijonov evrov več denarja. O njihovi podpori bodo člani odbora glasovali v nadaljevanju seje.
Po mnenju poslanske skupine SDS bo morali nekaj več milijonov evrov nameniti za železnice, upravljanje z vodami ter tekočo proračunsko rezervo, v poslanski skupini NSi pa si želijo več denarja za lokalno infrastrukturo, promocijo turizma in družinsko politiko.
DZ bo rebalans, skupaj z novelo zakona o izvrševanju proračuna ter novelo zakona za uravnoteženje javnih financ, ki sta prav tako na dnevnem redu današnje seje odbora za finance, sprejemal na redni novembrski seji, ki se začne v ponedeljek.
