Tiskane izdaje
Ljubljana – »Največ vprašanj o novem davku na nepremičnine imajo lastniki več stanovanj. Zanima jih, kako si lahko zagotovijo nižjo davčno stopnjo,« pravi davčna svetovalka Simona Štravs. Prava uspešnica je postala osebna služnost. »Podatke o služnosti bomo povzeli iz zemljiške knjige,« poudarja vodja Gursa, zato, dodaja, osebne služnosti v register nepremičnin nikakor ni mogoče vključiti pred vpisom v zemljiško knjigo. Po njegovih besedah zato Gurs nepremičnine v registru nepremičnin pred vpisom služnosti v zemljiško knjigo tudi ne more označiti za rezidenčno.
Po zakonu o davku na nepremičnine veljajo za stanovanjske nepremičnine štiri različne davčne stopnje: 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti za rezidenčne nepremičnine in za nerezidenčne nepremičnine 0,5 odstotka ter dodatni dve stopnji za stanovanjske nepremičnine, pri katerih vrednost znaša več kot 500.000 evrov. Pri teh je znesek nad mejno vrednostjo obdavčen z 0,4 odstotka ali 0,75 odstotka. Pri vseh stanovanjskih nepremičninah znaša davčna osnova 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti.
Zanimanje za ustanovitev osebne služnosti na nepremičnini se je po statistiki vrhovnega sodišča izjemno povečalo decembra, ko so dobili kar 1984 predlogov za vknjižbo osebne služnosti v zemljiško knjigo – pred tem jih je bilo od 200 do 300 na mesec. Na vrhovnem sodišču še ne morejo povedati, ali se veliko zanimanje nadaljuje tudi januarja. Osebna služnost posredno zagotavlja nižjo stopnjo obdavčitve: za rezidenčne štejejo stanovanjske nepremičnine, v katerih ima zavezanec za davek stalno bivališče, saj je zavezanec tudi imetnik osebne služnosti, ne le lastnik nepremičnine.
Stvarnopravni zakonik omenja tri oblike osebne služnosti: užitek, rabo in služnost stanovanja. Davčna svetovalka Simona Štravs pravi, da iz različnih oblik služnosti sicer izhajajo različne pravice in dolžnosti lastnika nepremičnine in imetnika služnosti, toda v povezavi z davkom na nepremičnin te »stvarnopravne« razlike niso pomembne. Tako nam odgovarjajo tudi v davčni upravi: ni pomembno, za katero obliko služnosti skleneta pogodbo lastnik in imetnik služnosti, če služnost velja za sto odstotkov nepremičnine, je vpisana v zemljiško knjigo in si imetnik služnosti v nepremičnini uredi stalno bivališče.
Do služnosti nujno prek zemljiške knjige
Lastnike nepremičnin skrbi, ali bo služnost vpisana v zemljiško knjigo še dovolj zgodaj, da jo bo davčna uprava upoštevala že pri letošnji odmeri davka. Za prvo davčno leto 2014 veljajo po prehodnih določbah zakona posebni roki, zato lahko letos lastniki nepremičnin vse podatke o nepremičnini spreminjajo še do 31. marca. To velja tudi za služnost.
»Povprečni čas obravnave zemljiškoknjižnih predlogov oziroma zadev je odvisen od več dejavnikov, predvsem od morebitnega obstoja plomb na nepremičnini, ki morajo biti rešene predhodno. Če pri nepremičnini ni drugih plomb, je povprečni čas reševanja od dneva dodelitve zadeve odgovorni osebi do dneva izdaje sklepa okoli štiri dni, od vložitve predloga do končanja – to je do pravnomočnosti – pa traja povprečni čas 63 dni,« nam odgovarja Gregor Strojin z vrhovnega sodišča. Dodaja še, da je dolžino postopka od dneva dodelitve do pravnomočnosti lahko odvisna tudi od različnih okoliščin, na katere sodišče ne more vplivati.
Neposredno na Gursu ni mogoče spreminjati podatkov o osebni služnosti, ki je že vpisana v zemljiški knjigi in v registru nepremičnin, poudarja vodja geodetske uprave Aleš Seliškar: »Ni se mogoče izogniti vpisu služnosti z vlogo na zemljiško knjigo, čeprav so s tem povezani stroški, mimo tega postopka osebne služnosti tudi ni mogoče vnesti v register nepremičnin.«
