Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada se je dokončno odločila, da Slovenija prehaja na nov tip davčnih blagajn,« je po zasedanju vlade povedal njen podpredsednik Dejan Židan. Uvesti jih namerava 1. septembra 2015. Po besedah predsednika Vlade Mira Cerarja mora država odločno ukrepati proti sivi ekonomiji.
Siva ekonomija državi pobere od 8,5 do 12,2 odstotka bruto domačega proizvoda, torej od 4 do 8 milijard na leto, zato ni le ekonomski, ampak tudi družbeni problem, posebno v času slabih gospodarskih in socialnih razmer, poudarja predsednik vlade Miro Cerar: »Zaradi njenega obsega je vse manj denarja za dobrine, ki jih zagotavlja država – za šole, vrtce, zdravstvo, štipendije, socialno varnost.«
»Vlada je določila cilj, da bo nov sistem davčnih blagajn začel delovati 1. septembra 2015. Odločili smo se za sistem blagajn s prenosom podatkov od prodajnega mesta do finančne uprave v realnem času,« je povedal minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki tudi vodi vladni odbor za gospodarstvo, ta pa usklajuje njene dejavnosti proti sivi ekonomiji.
Vlada namerava finančni upravi prek davčnih blagajn namreč zagotoviti kakovostne podatke, ki jo bodo opozarjali na nenavadna odstopanja pri zavezancih, tako da bo lahko presodila, pri katerih mora opraviti nadzor. V zvezi z davčnimi blagajnami bo vlada po zagotovilih ministra Židana upoštevala tudi z njimi povezane stroške: »Morali jih bomo zakonsko utemeljiti in izpeljati tako, da bodo čim bolj učinkovite in da bodo čim manj obremenile gospodarske subjekte, ki jih bodo morali uporabljati.«
Izjem bo malo
Ministrstvo za finance bo vladi januarja predstavilo operativni načrt za uvedbo davčnih blagajn, je povedal minister: »Ta bo z davčnimi olajšavami vključeval tudi morebitno povračilo za zavezance, ki bodo investirali v nove davčne blagajne.«
Vlada načrtuje široko uporabo blagajn za vse vrste dejavnosti in velikosti zavezancev. »Naše izhodišče je, da bo izjem čim manj,« je minister Židan povzel razpravo v vladi. Izjema bodo morda posamezniki, ki izdajo le malo računov na leto, morda dvanajst, kot velja ponekod v tujini, a takšne podrobnosti bodo po ministrovih besedah nazadnje »odvisne od pogajanj«.
Davčne blagajne bodo morali uporabljati tudi odvetniki in zdravniki, je odgovoril na novinarsko vprašanje. V zvezi s sivo ekonomijo bo ministrstvo za finance vladnemu odboru za gospodarstvo v enem mesecu predlagalo še »boljše zajemanje neplačnikov, ki ne plačujejo osebnih dohodkov in prispevkov zanje«.
Z novelo proti veriženju
Vlada se je odločila tudi, da bo z novelo zakona o gospodarskih družbah ustavila tako imenovano veriženje podjetij: lastnik sme po veljavnem zakonu na pogorišču podjetja za isti kapital ustanoviti novo, za starim ostanejo dolgovi, tudi za plače zaposelnih in socialne prispevke.
»Strinjali smo se z osnutkom rešitev, ki bodo preprečile takšne zlorabe. To je ena od hujših napak v slovenskem gospodarskem sistemu. Zakon o gospodarskih družbah namreč omogoča posamezniku, da ustanovi na desetine ali stotine podjetij z enkratnim vložkom kapitala 7500 evrov, potem pa se ta vložek prenese na drugo podjetja, kar je huda zloraba sistema,« je minister Židan povedal o vzrokih za novelo.
Po ministrovih besedah bo novela zakona o gospodarskih družbah še ta mesec v razpravi na vladi, januarja v javni razpravi, veljati bo začela v prvem polletju 2015. Z njo namerava vlada tudi omejiti ustanavljanje družb, zato bo po zakonu nujnih 7500 evrov realnega kapitala brez možnosti veriženja, in prepovedal ustanovitev osebi, »če bo šlo za pravnomočno odločbo inšpektorata za delo, ki dokazuje, da konkretna oseba ne izpolnjuje dolžnosti do zaposlenih«. Poleg tega namerava z novelo omogočiti avtomatski izbris družb po treh merilih: če je ustanovljena družba brez poslovodstva, je brez delničarjev ali deležnikov ali nima odprtega transakcijskega računa.
Zdaj je odločilen nadzor
Minister Dejan Židan nenehno govori o prehodu Slovenije na nov sistem davčnih blagajn, ker od 1. julija 2013 veljajo nove določbe zakona o davčnem postopku, zaradi katerih so morali uporabniki elektronskih registrskih blagajn vanje namestiti programe, ki zagotavljajo sledljivost vsakršnih popravkov v zapisu o prometu. Poleg tega od takrat velja izrecna prepoved naknadnega spreminjanja teh podatkov in razpečevanja programov, ki jih omogočajo. Te registrske blagajne minister Židan torej obravnava kot »mehko«, kanadsko različico davčnih blagajn. Uporaba registrskih blagajn ni obvezna, dovoljeni so tudi ročno izpisani računi.
»Od avgusta 2013 do avgusta 2014 je bilo zaradi ukrepov v gotovinskem poslovanju, plačano za približno sto milijonov evrov več davka na dodano vrednost kot v primerljivem preteklem obdobju v letih 2012 in 2013,« ugotavljajo v finančni upravi in na ministrstvu za finance. Strožji nadzor je povečal tudi prihodke iz davka na dohodek pravnih oseb in dohodnino iz dejavnosti, poročajo nadzorniki (glej tabeli). Učinkuje tudi nadzor, ki ga finančni upravi od avgusta letos omogoča novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, je dejal minister Židan: samo v dveh mesecih je bilo ustanovljenih 1500 novih samostojnih podjetnikov, pred tem v mesecih do avgusta 750.
