Osvežite sebe in svoj portfelj!

Tokrat vam predstavljam kmetijsko surovino, ki po vsej verjetnosti še nikoli ni bila sestavni del vašega portfelja. Predstavljam vam pomarančni sok. To je surovina, s katero se aktivno trguje v obliki terminskih in opcijskih pogodb.

Svetovna letna pridelava pomaranč znaša okoli 45 milijonov ton, od tega jih je skoraj tretjina namenjena predelavi v pomarančni sok. Daleč največja pridelovalka pomaranč je s skoraj tretjinskim deležem Brazilija, sledijo ji ZDA (Florida in Kalifornija) ter evropske mediteranske države skupaj.

S pomarančnim sokom, kot surovino, so azijski mešetarji trgovali že 4000 let pred našim štetjem, medtem ko je v Evropi aktivnejše trgovanje znano šele v času in za potrebe rimskega cesarstva. Svetovna trgovina se je razplamtela sila počasi, saj je sveže iztisnjeni sok trgovcem ob transportu in skladiščenju od nekdaj povzročal veliko preglavic. Ob današnjih količinah in aktivnosti svetovne trgovine bi bilo trgovanje v obliki tekočega soka nemogoče, zato je večina trgovine opravljena s sirupom v obliki 67-odstotne koncentracije suhe snovi. Največ pomarančnega soka, ki nas v vročih poletnih dneh osvežuje, je narejenega iz tako pripravljenega zgoščenega soka z dodajanjem vode, sladkorja, kislin in arom.

Zdaj pa na borzo. Ceno pomarančnega soka na terminski borzi določajo napovedi o pričakovanem obsegu pridelave. Ko pa se zgodi nepričakovan šok, ki lahko ogrozi pridelavo (vremenske ujme, škodljivci itd.), temu primerno odreagira tudi cena na borzi. Za letošnjo rast cene pomarančnega soka je kriva bakterija, ki jo na agrume prenašajo insekti. Floridska proizvodnja, ki je zaradi bakterije utrpela največjo škodo, je letos četrtino manjša kot sezono prej. Cena pomarančnega soka je zato na terminskih borzah letos poskočila za skoraj 35 odstotkov.