Padec BDP kaže na zaostrovanje razmer

Ljubljana – Slovenski BDP se je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z lanskim znižal za 4,8 odstotka. Na trenutne gospodarske razmere pozitivno vpliva samo izvoz, vpliv domačega povpraševanja na gospodarsko dejavnost pa ostaja negativen.

Padec BDP je bil po razpoložljivih podatkih ponovno med največjimi v evrskem območju. Glavni vzrok za takšna gibanja je nadaljevanje občutnega zmanjševanja domače proizvodnje. Podatki za prvo četrtletje kažejo, da gospodarske razmere ostajajo zaostrene, ugotavljajo na Umarju. »Padanje domačega povpraševanja se je pokazalo tudi v velikem padcu davkov na proizvode in dodane vrednosti na dejavnosti, ki so osredotočene na domači trg. To je bilo najbolj očitno v trgovini, prometu, gostinstvu ter v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih,« je pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle.

Kljub nadaljevanju krčenja gradbeništva je bil padec investicij manjši kot v predhodnih četrtletjih, kar je bilo posledica večjih enkratnih nakupov investicijske opreme v tujini.

Edini dejavnik, ki pozitivno vpliva na gospodarsko dejavnost Slovenije, je izvoz, ki je bil v prvem četrtletju letos 1,8 odstotka večji kot pred letom. Po oceni Umarja je to posledica manjšega padca izvoza v države EU, kjer se je padanje gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju upočasnilo, nadaljevala pa se je tudi razmeroma visoka rast izvoza na trge zunaj EU, je pojasnil Vasle.

Poraba še naprej upada in je bila v začetku leta primerljiva s tisto iz druge polovice leta 2012, ko se je zmanjšala za 7,7 odstotka. Zasebna potrošnja se je v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšala za 5,3 odstotka, potrošnja v državnem sektorju pa za dva odstotka.

Najbolj sta se podražila sadje in zelenjava

Rast cen se je maja na letni ravni še znižala in je zdaj 1,2-odstotna (v istem obdobju lani je bila 2,4-odstotna). Povprečna mesečna rast cen je bila 2,4-odstotna (lani 2,1-odstotna), skupna rast cen letos pa 1,3-odstotna.

Mesečna rast cen je bila maja nižja kakor prejšnja leta – cene so bile v povprečju višje za 0,3 odstotka. Največ, 0,4 odstotka, so k njihovi skupni mesečni rasti prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač. V tej skupini so se najbolj podražili sezonski proizvodi: sadje in zelenjava (za 18,1 oziroma 3,3 odstotka). Obleka in obutev sta se podražili za 3,2 oziroma 1,4 odstotka, počitnice v paketu pa za 2,6 odstotka. Za 3,9 odstotka se je podražil tudi letalski potniški prevoz.

Skupno rast cen so za 0,2 odstotka znižale nižje cene naftnih derivatov, ki so se pocenili za 4,4 odstotka, in cene pogonskih goriv, ki so se znižale za 2,8 odstotka.