Tiskane izdaje
Ljubljana – Pričakovali ste okoli 70.000 uporabnikov davčnih blagajn, zdaj pa jih je šele 41.000, kje so torej ostali, se sprašujejo mali trgovci iz Podjetniško-trgovske zbornice. »Okoli 10.000 izdajateljev računov nam je sporočilo, da plačila sprejemajo le na transakcijski račun. Približno 15.000 društev še uporablja vezano knjigo,« jim je včeraj povedala generalna direktorica finančne uprave Jana Ahčin.
Pri deset tisoč podjetjih je namreč finančna uprava preverila, zakaj se še niso vključila v sistem davčnih blagajn in od devetih desetin izvedela, da za plačilo ne sprejemajo gotovine, zato jim računov ni treba potrjevati prek informacijskega sistema finančne uprave (Furs). Po besedah davčne svetovalke Božene Macarol je v začetku leta okoli 720 podjetij poniknilo tudi zato, ker bi se morala prilagoditi novim predpisom na področju pokojninskega zavarovanja, ne le zaradi davčnih blagajn: »Vsak, upokojenec, ki želi po novem letu nadaljevati dejavnost, se mora odpovedati četrtini pokojnine in plačevati četrtino socialnih prispevkov, poleg tega še dohodnino. To je bila dodatna prisilna okoliščina za opuščanje podjetništva, ki je sovpadala z davčnimi blagajnami.«
Tudi nadzor zaposlovanja
»V našem združenju smo predvsem mikro in mala družinska podjetja, ki nimamo toliko vpliva na to trgovsko dejavnost v Sloveniji, kajti veliki so v svoji zbornici,« je včeraj o zbornici malih trgovcev povedal njen predsednik Jože Vencelj, lastnik družinskega podjetja. »Po uvedbi davčnih blagajn so se pokazali različni problemi, značilni za male podjetnike. Njihovo poslovanje je drugačno, posebej zato, ker imajo manjše število ljudi,« je dodala direktorica zbornice Vida Kožar in tako pojasnila, zakaj so se včeraj sestali z generalno direktorico Fursa Jano Ahčin, njenim sodelavcem Petrom Jenkom, ki vodi področje nadzora, in glavno inšpektorico z inšpektorata za delo Natašo Trček.
Prek davčnih blagajn namreč finančna uprava in inšpektorat nadzorujeta tudi, ali delodajalci pravilno uredijo delovno razmerje z zaposlenimi, ki delajo za blagajnami: informacijski sistem oznako blagajnika, ki jo vidi kupec na računu, v ozadju poveže z njegovo osebno davčno številko. Tako lahko nadzorniki preverijo, ali je zaposlen in koliko časa je na delovnem mestu.
Vipavski trgovec Aleksander Lemut, ki ima v svojih »marketih« okoli 100 zaposlenih, je na srečanju s predstavniki finančne urpave iz prve roke izvedel, da se mu ni treba odpovedati dostavi živil strankam na dom samo zato, ker ga skrbi, ali bo račun izdal ob pravem času: čisto dobro bo, če bo račun natisnil, ko bo blago »zapustilo trgovino«. Lastnik trgovine bržkone tudi ne bo naredili nobenega davčnega zločina, če bo prodajalka za kratek čas odšla od blagajne, v katero se je registrirala s svojim geslom, in jo bo ta čas nadomeščal nekdo, ki drugače dela v pisarni.
Zbornici pomagata iskati šušmarje
Izvršni direktor GZS Goran Novković je generalni direktorici finančne urpave Jani Ahčin podrobil, da se premalo posvečajo podjetnikom, ki delajo na črno: »V gospodarski zbornici smo podpirali davčne blagajne, a smo hkrati opozarjali na probleme, ki jih je treba reševati sočasno. Menimo, da se finančna uprava ni dovolj osredotočila na šušmarje. Nenehno smo opozarjali, da smisel davčnih blagajn ni le pobiranje davkov, ampak tudi odprava nelojalne konkurence tistih, ki sploh nimajo registrirane dejavnosti. Pričakovali smo, da bo finančna uprava hkrati začela izvajati akcijski program za pregon šušmarjev.«
Jana Ahčin mu je zagotovila, da se nenehno ukvarjajo z razkirvanje poslovanaj brez računov in sogovornika spomnila, da pri tem finančni upravi s podatki o šušmarjih pomagata tudi zbornici: »V letošnjem načrtu inšpekcije je šušmarstvo ena izmed od osrednjih tem, ki ji bomo namenjali pozornost, in s tem področjem se ukvarjamo že zdaj. Mi smo glavni nazdornik, ki odkriva delo na črno, šušmarje. Že lani pa smo se z obrtno-podjetniško zbornico in gospodarsko zbornico ter združenji dogovorili, da šušmarje iščemo tudi na podlagi njinih podatkov. Tisti, ki kot registrirani zavezanci opravljajo posamezne dejavnosti, najbolje vedo, kdo dela na črno.«
Naj vsi plačujejo davke
Na ministrstvu za finance so predvideli, da strošek zavezanca zaradi davčnih blagajn ne bo presegel 300 evrov, a tudi davčna in poslovna svetovalka Božena Macarol je prepričana, da so bili povprečno višji, poleg tega jih davčne ugodnosti ne odtehtajo: »Pri 300 evrih investicje te povprečno pomenijozgolj 72 evrov davčnega prihranka, ostalih 228 evrov pa zazavezanca pomeni izdatek brez kritja, čeprav je obračunal 50-odstotno amortizacijo in bo lahko izkoristil investicijsko olajšavo, ki znaša 40 odstotkov izdatka za davčno blagajno.«
Z davčnimi blagajnami so imeli precej več stroškov, kot je predvidela vlada, ki je napovedala, da nihče ne bodo presegli 300 evrov. Po besedah Vipavca Aleksandra Lemuta je sam postavil nov informacijski sistem, zdaj je z njim zadovoljen, a vseeno je porabil kar kakih 30.000 evrov: »Račun, potrdilo za kupca, je zaradi novih obveznih vsebin zdaj daljši za tri centimetre in pol, to ni slišati veliko, a pri milijonu računov je to 3,5 milijona centimetrov papirja več, to pa tudi nekaj stane,« je opisal izdatke, ki se jim pač ni mogoče ogniti, četudi trgovcu prav nič ne pomaga, da zdaj toži nad njimi.
»Imate pa zdaj vendarle sodoben informacijski sistem,« je menila generalna direktorica Fursa. Da, so se strinjali trgovci, prav pa bi bilo, če bi davke plačevali vsi, ne le tisti, ki države nočejo goljufati, zato mora poskrbeti država. »Mene moja mama vedno vpraša, ko sem o čem kritičen, sin, plačavaš davke. Plačavam mama, ji rečem, ona pa, gledi, da jih plačavaš, si kritičen, te bodo zaprli,« je Lemut včeraj pred kolegi in predstavniki finančne oblasti še po vipavsko zabelil, da se ne bi smelo bolje goditi podjetnikom, ki računov ne izdajajo.
Denar bodo prvič prešteli maja
»Podjetniki, ki imajo registrirano dejavnost in zato plačujejo vse dajatve, imajo občutek, da so diskriminirani, ker nadzorniki odločneje ne udarijo po podjetnikih, ki delajo na črno in tako tudi računov ne izdajajo,« je pogovor zaostril Goran Novković iz gospodarske zbornice. »Delo na črno povzroča manjši delež sive ekonomije, njeno glavno žarišče so registrirane dejavnosti, kjer je je po statističnih ocenah tridesetkrat več,« je povedal Jenko iz finančne uprave, Ahčinova pa, da izvajajo nadzor na številnih pomembnih področjih, ne le pri delu na črno.
Po pričakovanjih Fursa bo nadzor prek davčnih blagajn državnemu proračunu prinesel okoli 75 milijonov evrov na leto, a na zanesljivo oceno bo treba počakati. Prve zanesljive podatke o prilivih iz naslova davčnih blagajn za leto 2016 lahko pričakujemo maja. »Prve zanesljive podatke o prilivih iz naslova davčnih blagajn za leto 2016 lahko pričakujemo maja. Zavezanci, ki obračune davka na dodano vrednost (DDV) pripravijo na tri mesece, teh pa je med manjšimi zavezanci večina, morajo namreč podatke za prvo trimesečje leta oddati do konca aprila. Največje učinke blagajn pričakujemor avno pri malih zavezancih, ki poslujejo pretežno z gotovino,« je trgovcem včeraj povedala Jana Ahčin.
Podjetniško-trgovska zbornica pri gospodarski zbornici povezuje 1619 članov. Po številu je med njimi največ mikro in majhnih podjetij, 1549 ali 95,7 odstotka. Pri najmanjših članih je 94,2 odstotka vseh zaposlenih v podjetjih, ki jih povezuje ta zbornica. V prodaji pa je največji delež (67,6 odstotka) srednjih in velikih družb. Mikro in majhni člani so lani ustvarili okoli 32,4 odstotka vsega prometa.
