Plače šefov Probanke bodo nižje kot v Factor banki

Ljubljana – Potem ko se je Banka Slovenije uklonila mnenju ministrstva za gospodarstvo, da morajo tudi za plače izrednih uprav Probanke in Factor banke veljati omejitve Lahovnikovega zakona, včeraj še ni bilo znano, ali bodo člani uprav teh bank podpisali anekse o znižanju plač. Vodilni v Abanki so si plačo že znižali.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je Banki Slovenije sporočilo, da mora zakon o prejemkih poslovodnih oseb v družbah v večinski državni in lokalni lasti (Lahovnikov zakon) veljati tudi v primeru izrednih uprav Probanke in Factor banke. V Banki Slovenije so zdaj tudi uradno razkrili, da imata predsednika uprave teh dveh bank Imre Balogh in Klaus Schuster po 15.000 evrov bruto plače, člani uprav pa 13.500 evrov.

V Probanki bodo izgubili več

»Ker ta zakon ureja tudi vse druge prejemke, ne samo plače, bodo aneksi v celoti pripravljeni tako, da bodo celovito upoštevali predpisano zakonodajo,« so odgovorili iz Banke Slovenije, kjer pričakujejo, da bodo to vprašanje uredili najpozneje do 20. februarja, verjetno pa že prej. Plače v Factor banki so po navedbah Banke Slovenije že zdaj znotraj omejitev Lahovnikovega zakona, znižanje pa je bilo menda malenkostno, medtem ko naj bi se plača prvega moža Probanke znižala bolj občutno, po neuradnih informacijah na deset tisoč evrov bruto. Tega podatka Banka Slovenije ni razkrila.

Ali bodo člani izrednih uprav anekse tudi podpisali, pa še ni znano. »Lahko rečem, da se guverner res trudi, zato sem prepričan, da bomo našli rešitev in bomo na koncu vsi zadovoljni,« je za Delo povedal Klaus Schuster.

Z ministrstva odgovarjajo, da je nično pogodbeno določilo, ki omogoča višje osnovno plačilo, spremenljivi prejemek ali odpravnino, kot to določa Lahovnikov zakon. Ta za kršitev določil zakona določa tudi od 4000 do 5000 evrov globe za člane organov nadzora, vendar omenjeni banki nadzornega sveta sploh nimata. Izredni upravi teh dveh bank je kot regulator postavil Banko Slovenije, ki jim daje tudi pisna navodila. Prav zato po mnenju Banke Slovenije omenjene plače niso zavezane Lahovnikovemu zakonu, saj je centralna banka samostojna in neodvisna institucija ter ni vezana na sklepe ali navodila državnih organov.

Pirnat prikimava Banki Slovenije

Pravnik dr. Rajko Pirnat meni, da morajo biti plače izredne uprave banke v okviru sprejemljivega, vendar pa se nagiba k stališču centralne banke, da Lahovnikov zakon zanje ne velja. »Izredna uprava ni običajna korporacijska uprava, ampak ima posebne naloge in je instrument Banke Slovenije. Tukaj gre prej za analogijo s stečajnimi upravitelji kakor z upravo gospodarske družbe,« pravi Pirnat, ki poudarja neodvisnost Banke Slovenije. Prav tako se mu ne zdi prav, da bi bili izredni upravi plačani različno.

Omejitve in slaba banka

Ali bodo omejitve Lahovnikovega zakona, ki jih koalicija očitno ne namerava odpraviti, veljale tudi za podjetja, kjer bo imela država večinski vpliv prek deležev v lasti slabe banke, nam na gospodarskem ministrstvu niso odgovorili. Pirnat pa meni, da bi, če bo šlo za večinski državni delež, morale veljati.

Tako se utegne zgoditi, da bodo plačne omejitve Lahovnikovega zakona veljale tudi za Pivovarno Laško, Thermano Laško, Mariborsko Livarno, Trimo in druge družbe, kjer je slaba banka že ali še bo pomembna lastnica.

Abanka v nižanje plač

Medtem ko javnost še čaka na razplet plačne politike v Factor baki in Probanki, v podržavljenih bankah nižajo plače vodilnim in zaposlenim. Takšen ukrep bo januarja začel veljati v Abanki Vipa, ki jo je država 18. decembra lani dokapitalizirala s 348 milijoni evrov, zdaj pa ima banka še slab mesec časa, da Bruslju odda načrt sanacije oziroma prestrukturiranja banke.

»Poslovanje banke, predvsem pa lastniške spremembe so zahtevale dodatne ukrepe na področju stroškov dela za vse zaposlene za prihodnje obdobje,« sporočajo iz Abanke. Njena uprava in sindikat sta na začetku leta podpisala novo tarifno prilogo k hišni kolektivni pogodbi, s katero je predvidevno znižanje plač zaposlenih po kolektivni pogodbi za pet odstotkov (znižanje po naših podatkih ne velja za plače do 900 evrov bruto) ter nižanje letnega regresa in nadomestila za prehrano med delom. Znižala se bo tudi plača zaposlenim po individualni pogodbi, pri plačah članov uprave pa velja Lahovnikov zakon, ki plače vodilnih omejuje na tri- do petkratnik povprečne plače v družbi. Kot pojasnjujejo v banki, sta Jože Lenič (predsednik) in Igor Stebernak (član uprave) že lani uskladila svoji plači z zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v družbah v večinski državni in lokalni lasti, »kar pomeni petkratnik povprečne bruto plače v preteklem letu v skupini Abanka Vipa«. O programu prestrukturiranja Abanke Vipe bo v prvi polovici februarja, predvidoma 13., govoril nadzorni svet Abanke, ki ga vodi Janko Gedrih. Program prestrukturiranja bo vključeval prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank ter dodatno dokapitalizacijo od države v predvideni višini 243 milijonov evrov.