Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropski poslanci so sprejeli zakonodajo, ki omejuje medbančne provizije za plačila s karticami na največ 0,2 odstotka vrednosti transakcije, kadar potrošnik uporabi debetno kartico in največ 0,3 odstotka, kadar uporabi kreditno kartico. Pred objavo v uradnem listu mora zakon formalno podpreti še evropski svet, kar se bo predvidoma zgodilo še pred poletjem.
Za čezmejne transakcije naj bi zakonodaja začela veljati takoj po objavi, za plačila znotraj posameznih držav z debetnimi karticami pa je predvideno petletno prehodno obdobje. V tem času lahko države članice ponudnikom plačilnih storitev dovolijo, da uporabljajo tehtano povprečno medbančno provizijo, ki ne presega 0,2 odstotka letne povprečne vrednosti vseh domačih transakcij z debetno kartico v okviru vsake kartične sheme. Za manjša plačila s plačilnimi karticami lahko države dovolijo uporabo medbančne provizije, ki ni višja od pet centov za transakcijo.
V Evropski komisiji so ocenili, da bodo trgovci zaradi novih pravil vsako leto imeli za šest milijard evrov manj »skritih stroškov« pri potrošniških kartičnih plačilih, kar naj bi se med drugim odrazilo tudi v cenah na trgovskih policah. Izdajatelji kartic v to sicer dvomijo. Spomnimo: medbančna provizija je nadomestilo, ki ga banka izdajateljica bančne kartice računa banki, pri kateri ima trgovec najet POS-terminal. Strošek se v praksi prenese na trgovca, ki torej od vsake potrošnikove transakcije s plačilno kartico plača določeno nadomestilo.
Razlike med trgovci in državami
Provizije se med državami pomembno razlikujejo (odvisne pa so tudi od vrste trgovca) in to je eden izmed razlogov za reguliranje tega področja na ravni EU. V Sloveniji so po nekaterih podatkih v poprečju 1,6 odstotka za transakcijo z debetno kartico, med tem ko je povprečje v Evropski uniji 0,9 odstotka od vrednosti transakcije, ki jo potrošnik poravna s kartico.
Po eni izmed analiz, narejenih v ZDA, je bila v Sloveniji v letu 2013 povprečna provizija za klasične kreditne kartice MasterCard v trgovini na drobno nekaj manj kot odstotek vrednosti transakcije, za plačila s klasično in premium kartico Visa pa nekaj več kot odstotek, med tem ko je bil strošek za premium MasterCardove kartice okrog 1,7 odstotka vrednosti. Tako so bili naši trgovci v letu 2013 med tistimi, ki so za uporabo kartic plačevali največ, so pa provizije bistveno višje v ZDA, Kanadi in Avstraliji, v EU pa so imeli med drugim na Češkem, Poljskem, v Grčiji. Dodajmo, da z omenjenima kartičnima shemama potrošniki opravijo 95 odstotkov vseh kartičnih transakcij.
Trgovci z bencinom so se pri nas v primerjavi z drugimi bolje dogovorili za plačila z Visino kartico, od katere so plačali okrog 0,7.odstotno provizijo, kar pa je še vedno višje od številnih držav v EU. Bistveno več od povprečja pri nas pa plačujejo spletni trgovci, najmanj 1,3 odstotka vrednosti transakcije. Na ravni EU so imeli večje stroške le še Romuni, Poljaki in Grki. Po tej analizi je bil povprečen strošek trgovca za potrošnikovo transakcijo z debetno kartico v protivrednosti 40 ameriških dolarjev od 23 do okrog 44 dolarskih centov.
Kako in kdaj se bo omejitev odrazila pri potrošnikih?
Odziva Združenja bank in naše največje banke včeraj nismo uspeli dobiti, v preteklosti pa so tako v bankah kot tudi največja ponudnika kartic poudarjali, da zaradi manjših prihodkov iz provizij banke ne bodo več mogle toliko vlagati v razvoj novih produktov in v varnost na področju kartičnega poslovanja. Obstaja skrb, da bodo banke izpad prihodka hitro prevalile na potrošnike, ki bodo morali plačevati dražja nadomestila za uporabo kartic, na drugi strani pa je vprašanje, v kolikšni meri, če sploh, bodo trgovci manjše stroške s kartičnimi plačili prenesli na kupce.
V društvu Svetilnik, kjer so analizirali možne učinke na kartični trg v Sloveniji ocenjujejo, da se bodo prihodki izdajateljem kartic zmanjšali za 35 milijonov evrov, provizije za imetnike kartic se bodo povečale od nič do tri evre na kartico, stroški trgovcev se bodo znižali od 26 do 30 milijonov evrov v prvem letu uveljavitve zakona, blaginja potrošnikov pa bi se lahko znižala od nič do 50 milijonov evrov. Regulativa, ki jo bo po napovedih evropski svet potrdil še pred poletjem, ne bo veljala za kartične sheme, kot sta Diners in American Express, ki so hkrati izdajatelji kartic in tudi pridobitelji (sklepajo pogodbe s trgovci).
V Zvezi potrošnikov Slovenije omejitev medbančnih kartičnih provizij pozdravljajo, saj lahko občutno omeji stroške potrošnikov pri plačevanjem s karticami. »Kljub temu pa je to le prvi korak. Za konkurenčen plačilni trg ter kakovostno, varno in cenovno ugodno ponudbo plačilnih storitev v EU bo treba še veliko storiti,« pravijo.
