Tiskane izdaje
Kot navajajo analitiki Banke Slovenije v najnovejši publikaciji Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, je decembra lani tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 88 milijonov evrov, kar je 191 milijonov evrov manj kot decembra predlani.
Lani se je izvoz blaga v medletni primerjavi povečal za 4,5 odstotka, uvoz za 2,9 odstotka. Tako je bil presežek blagovne menjave za 33 odstotkov večji kot leta 2014 in je znašal 1,6 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je dosegla 107,2 odstotka.
Izstopa izvoz na Slovaško
Izvoz v države članice EU je predstavljal 76,9 odstotka vsega izvoza in se je povečal za 4,5 odstotka. Pri tem je izstopalo povečanje izvoza na Slovaško (11,7 odstotka), Poljsko (8,8 odstotka) in v Nemčijo (7,1 odstotka).
Uvoz iz držav članic EU je lani predstavljal 80,7 odstotka vsega uvoza in se je v primerjavi s predlani povečal za 2,9 odstotka. Med posameznimi državami sta najbolj izstopali povečanji uvoza s Hrvaške (24,4 odstotka) in iz ZDA (23,7 odstotka).
Lani se je izrazito zmanjšala blagovna menjava z Rusijo. Izvoz se je zmanjšal za 20,6 odstotka na 798 milijonov evrov, uvoz pa za 43,8 odstotka na 225 milijonov evrov.
Izvoz storitev se je povečal za 7,4 odstotka, uvoz za 2,6 odstotka. Presežek se je povečal za 18 odstotkov in dosegel dve milijardi evrov. K spremembi so največ prispevali izboljšani saldi menjave gradbenih storitev, potovanj in transporta, v nasprotno smer pa zmanjšanja saldov menjave storitev predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb in finančnih storitev.
Primanjkljaj primarnih dohodkov je lani znašal 365 milijonov evrov, kar je 278 milijonov evrov več kot predlani. Sprememba je v veliki meri posledica na eni strani povečanja izdatkov iz naslova kapitala, na drugi pa povečanja prejemkov od dela.
Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je znašal 486 milijonov evrov, kar je 234 milijonov evrov več kot predlani. Sprememba je bila predvsem zaradi zmanjšanja prejemkov državnega sektorja in povečanja izdatkov ostalih sektorjev.
Dve milijardi za tujino
Slovenija je lani neto financirala tujino za dve milijardi evrov, predlani pa za 2,3 milijarde evrov. Naložbe v vrednostne papirje so bile lani največja neto odlivna postavka, medtem ko je bila ta predlani gotovina in vloge.
Med drugimi večjimi transakcijami je bilo lani opazno povečanje zadolženosti državnega sektorja pri posojilih za milijardo evrov, kar je povezano s ščitenjem valutnega tveganja državnih vrednostnih papirjev, ter povečanje lastniškega kapitala tujih neposrednih naložb (1,4 milijarde evrov).
Neto zunanji dolg je bil decembra lani za 318 milijonov evrov večji kot novembra in za 2,5 milijarde evrov manjši kot pred enim letom ter je znašal 12,1 milijarde evrov. Bruto dolg je decembra znašal 44,7 milijarde evrov, terjatve zunanjega dolga pa so ta dosegle 32,7 milijarde evrov.
Lani so neto neposredne naložbe oz. domače naložbe v tujini zmanjšane za tuje v Sloveniji predstavljale 885 milijonov evrov neto povečanja obveznosti do tujine. Domače naložbe v tujini niso izkazovale znatne spremembe.
Več tujih neposrednih naložb
Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so se v prvih 11 mesecih lani povečale za 883 milijonov evrov, od tega večina v obliki lastniškega kapitala. Medtem je zmanjšan neto dolg do tujih lastnikov za 420 milijonov evrov znižal vrednost tujih neposrednih naložb.
Največje transakcije lastniškega kapitala so potekale marca in avgusta, vendar je obakrat šlo večinoma za pretvorbo dolga v lastniški kapital. Oktobra se je lastniški kapital povečal še za 224 milijonov evrov, večinoma s kupnino za nekaj posamičnih primerov prodaje podjetij tujim lastnikom.
Naložbe v vrednostne papirje so izkazovale 2,9 milijarde evrov neto odliva. Večina transakcij se je nanašala na dolžniške. Obveznosti dolžniških vrednostnih papirjev so se znižale za 0,9 milijarde evrov. K znižanju so največ prispevale država in banke.
Bruto dolg do tujine je decembra dosegel 44,7 milijarde evrov, kar je 1,6 milijarde evrov manj kot pred enim letom. Največ je svojo zadolženost povečala država, zmanjšale pa so jo predvsem banke. V strukturi bruto dolga je prevladoval državni sektor, sledili ostali sektorji, z 12 odstotki pa banke.
Bruto terjatve do tujine so decembra 2015 znašale 32,7 milijarde evrov, kar je za 941 milijona evrov več kot pred enim letom. Največjo spremembo na letni ravni je beležila država, ki jih je povečala za 2,4 milijarde evrov, predvsem na instrumentu gotovina in vloge, kar je povezano s ščitenjem valutnega tveganja državnih vrednostnih papirjev ter vezavo sredstev iz izdaje obveznice na računih v tujini.
Posledično je neto zunanji dolg decembra znašal 12,1 milijarde evrov in se je glede na konec leta 2014 zmanjšal za 2,5 milijarde evrov. Neto so do tujine zadolženi država (17,7 milijarde evrov) ter ostali sektor in kapitalsko povezana podjetja. Centralna banka in banke, slednje od junija 2014, so neto upnice tujine za 4,6 oziroma 2,1 milijarde evrov.
