Tiskane izdaje
Ljubljana – Najprej vezana knjiga računov, potem davčne blagajne: vlada pripravlja nove predpise, s katerimi namerava zajeziti neobdavčeno trgovino z blagom in storitvami, ki je značilna za gotovinska plačila. Popravki davčnega postopka so pred odločanjem v državnem zboru, načrt za davčne blagajne pripravljata ministrstvo za finance in finančna uprava.
O podrobnostih še ni mogoče govoriti, nam o načrtih za davčne blagajne odgovarjajo na generalnem finančnem uradu: »Z ministrstvom pripravljamo načrt dejavnosti za uvedbo davčnih blagajn – pripravo potrebnih zakonskih podlag ter organizacijskih in drugih izvedbenih rešitev za učinkovito uporabo davčnih blagajn pri zavezancih.«
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Mateje Vraničar vlada načrtuje, da bo januarja potrdila okvirni načrt, kako bo potekala uvedba davčnih blagajn: »Predlog zakona bi lahko potem razmeroma hitro pripravili, predvidevamo, da v prvem trimesečju prihodnjega leta.«
Blagajne najpozneje 1. januarja 2016
Po pojasnilih ministrstva za finance je uveljavitev zakona o davčnih blagajnah odvisna tudi od usklajevanja z zainteresirano javnostjo. Skrajni rok za uveljavitev zakona je 1. januar 2016, čeprav z davčnimi blagajnami ciljajo na 1. september 2015: »Rešitev bo dopolnjena tako, da se bodo podatki o izdanih računih sproti prenašali v podatkovne baze finančne uprave, kjer jih bo mogoče uporabiti za nadzor in oceno tveganosti posameznih zavezancev, prav tako za večjo učinkovitost davčnega nadzora nad gotovinskim poslovanjem.«
Ministrstvo za finance in davčna uprava torej načrtujeta sistem davčnih blagajn, pri katerem so prodajna mesta oziroma izdajatelji računov prek spleta nenehno povezani s centralnim računalnikom na finančni upravi. Tako lahko vsak račun takoj dobi serijsko številko finančne uprave.
Odbor državnega zbora za finance je 1. decembra po nujnem postopku že glasoval za spremembe in dopolnitve zakona o davčnem postopku. Besedilo je na dnevnem redu izredne seje državnega zbora, ki se začne danes. Popravki uvajajo nova pravila za prodajalce blaga in storitev, ki ne uporabljajo elektronskih registrskih blagajn, ampak izdajajo ročno izpisana potrdilo o plačilu iz zvežčičev, paragonskih blokcev, ki so naprodaj v knjigarnah. Po spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku bodo morali uporabljati potrdila iz vezane knjige računov, ki bodo v prosti prodaji pri pooblaščenih izdajateljih. Pred uporabo jih bo označil Furs.
Po besedah državne sekretarke Mateje Vraničar je zelo težko izvajati davčni nadzor nad ročno izpisanimi računi na potrdilih, ki jih zdaj uporabljajo ponudniki blaga in storitev brez elektronskih blagajn. »Zato predlagamo vezano knjigo računov, ki jo bo najprej označila finančna uprava. Tako bo natančno vedela, katere račune izda posamezni zavezanec. Seveda pa tudi ta ukrep ne rešuje problema neizdaje računov.« Po noveli zakona o davčnem postopku, ki jo bo državni zbor predvidoma potrdil do 15. decembra, bodo torej 1. februarja začele veljati nove zakonske določbe o nadzoru nad ročno izpisanimi obrazci iz vezane knjige računov,« poudarjajo na ministrstvu za finance.
Nadzor prek knjige 1. februarja
Po načrtih vlade bo najnovejši zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku začel veljati 1. januarja 2015, določbe o vezani knjigi računov pa pozneje, 31. januarja. Še prej, do 15. januarja, bo moral minister za finance objaviti izvedbene predpise – podrobneje bo določil vsebino, obliko in način potrjevanja vezane knjige računov.
Enomesečno prehodno obdobje za uporabnike ročno izpisanih računov je v predlog zakona vključil odbor za finance z dopolnili vladnih strank. Predlog zakona, ki je pred odločanjem v državnem zboru, omenja izdajatelje knjige računov in zavezance, ki jo bodo uporabljali. Po pojasnilih ministrstva za finance bodo vezane knjige računov v prosti prodaji, a ponujati jih bodo smeli le založniki, ki bodo pridobili »posebno identifikacijsko oznako« finančne uprave. Ta bo objavila elektronski seznam vseh izdajateljev in vseh izdanih knjig, sestavila pa bo tudi zbirko podatkov o zavezancih z vezano knjigo računov.
Podjetniki se sprašujejo, ali bodo morali zaradi označevanja vezane knjige računov spet in spet hoditi na finančne urade, pa tudi, ali bo to mogoče opraviti na upravnih enotah. Odgovorov o takšnih podrobnostih še ni: počakati bo treba na ministrov pravilnik.
Na finančni upravi nimajo statističnih podatkov o ročno izpisanih računih, za katere izdajatelji zdaj uporabljajo zvežčiče iz knjigarn brez posebnih davčnih oznak: »Lahko pritrdimo, da so zavezanci po 1. juliju 2013 zaradi novih zakonskih prepovedi o posegih v zapise iz registrskih blagajn začeli opuščati elektronske registrske blagajne in večinoma uporabljati paragonske bloke.«
Elektronske registrske blagajne v Sloveniji niso obvezne. Sedanja oblika papirnih potrdil o plačilih je torej dovoljena, a izdajatelji morajo spoštovati predpise o obvezni vsebini računov.
