Tiskane izdaje
Ljubljana – Po ponedeljkovem sedemodstotnem padcu so se cene kitajskih delnic po izdatni intervenciji oblasti umirile. Stabilizirali so se tudi delniški tečaji na evropskih borzah, izjema je predvsem petodstotni padec Volkswagnove delnice po tožbi v ZDA.
Vrednost kitajskih delnic gre navzdol že dlje časa, da pa se je tak padec zgodil prvi dan v novem letu, je zgolj slučaj, povezan s podatki iz prejšnjega tedna o nazadovanju industrijske proizvodnje. Kaže pa da je Kitajskem zelo močan čredni učinek in reakcije so zelo hitre, je zadnja dogajanja na Kitajskem za Delo pokomentiral ekonomist Mojmir Mrak. Kar se je zgodilo zdaj, po njegovem ni znak neke zelo spremenjene makroekonomske slike – ta se namreč Kitajskem že dlje časa poslabšuje.
»Cene istih delnic so na Kitajskem padle za sedem do osem odstotkov, v Hongkongu pa le za dobre tri odstotke. Del teh visokih padcev izhaja izhaja tudi iz različnih vrednotenj istih stvari na dveh trgih, hkrati pa tudi lokalne panike,« zadnje kitajske pretrese komentira predsednik uprave NLB Skladi Kruno Abramovič.
Kar zadeva vpliv kitajskih padcev na svetovne in evropske trge, meni, da gre »najprej za psihološki vpliv, ki je ponavadi prehodnega značaja. Ko je splošni borzni sentiment usmerjen v prodajo, se to preseli na globalne trge. Drugo je pa realni učinek in zajema razloge, ki so sprožili paniko (upočasnitev gospodarske rasti, manjše povpraševanje pri potrošnikih in večji pesimizem pri proizvajalcih na Kitajskem). Ti so v ponedeljek povzročili padec delnic zlasti pri večjih izvoznikih na Kitajsko. Danes so bili tečaji evropskih delnic v začetku celo v plusu, kar kaže, da je bil strah mogoče pretiran. Je pa negativno presenečenje, da je stanje v kitajskem gospodarstvu slabše, kot se je ocenjevalo še nekaj tednov nazaj.«
Všečne evropske delnice
Trgi v razvoju, kot je kitajski, so še vedno nekoliko dragi in na njih se tako veliki dnevni padci dogajajo kar pogosto, podobno kot se zgodijo tudi 15-odstotne mesečne rasti. »Globalno gledano so nam prav zaradi ponedeljkovih padcev zdaj toliko bolj všeč evropske delnice. Padec v Evropi je bil včeraj nekoliko večji kot v ZDA, a – gledano naprej – ne vidimo, da bi ti dogodki posegli v temelje ekonomije in delnice so zdaj nekoliko boljši nakup, kot so bile dva dni nazaj,« meni Abramovič, ki letos pričakuje pozitivno presenečenje pri gospodarski rasti v Evropi zaradi lanskega padca tečaja evra in padca cen nafte, s čimer bi se lahko evro letos okrepil.
Borzni padci so praviloma negativna novica tudi za ceno nafte – a ta zdaj ni še bolj zdrsnila zaradi sočasnih saudsko-iranskih napetosti. Kar zadeva razmerje med evrom in dolarjem, ameriška valuta kratkoročno zelo sledi zlatu: beg v varnost pač pomeni beg v dolarje.
Politična tveganja vse večja
Dogajanja na borzah v povezavi z gibanjem cen nafte napovedujejo veliko nihanj in spremenljivosti, pa napoveduje Mrak. »Elementi političnega tveganja so bili že lani bistveno večji kot prejšnja leta in to se bo nadaljevalo tudi letos. Politično tveganje postaja zelo pomembno tudi v kontekstu gospodarskega razvoja, vsekakor bolj kot prej. Gospodarska rast in drugi kazalniki so v ZDA relativno dobri, tudi v Evropi je na kratek rok, torej letos, pričakovati relativno stabilnost – a s predpostavko, da bo problematika povezana z begunci upravljana na nek razumen način, kar pa ni povsem zanesljivo. Migrantska kriza je za EU bistveno bolj resna, kot je bila mogoče evrska kriza,« še opozarja Mrak.
