Tiskane izdaje
Ljubljana – V zbirnem katastru gospodarske infrastrukture pri geodetski upravi so napake, no, vsaj ena, ugotavlja Marko Povše s Konjščice 2 v občini Litija. Po tem viru podatkov ima namreč v svoji domači hiši dostop do širokopasovnega internetnega omrežja z zmogljivostjo 8 Mb/s, čeprav v resnici na njegovi lokaciji ni nobenega ponudnika te storitve. Njegov primer je zanimiv, ker vlada uvaja davčne blagajne.
Marko Povše s Konjščice 2 v občini Litija se čudi podatkom o dostopnosti do širokopasovnega omrežja v javni zbirki, po katerih ima v svoji domači hiši kar solidno internetno povezave, a le zaradi napake. »Za moj dom so podatki napačni,« pravi. Že dvanajst let si prizadeva, dodaja, da bi prišel do interneta, a mu ne uspe ne pri Siolu niti pri T2: »Ne rabim ne četvorčkov ne šestorčkov ali osmerčkov, le internet.«
S pomočjo njegovih izkušenj si lahko dobro predstavljamo, koliko sitnosti bo imel podjetnik, ko bodo obvezne davčne blagajne, če interenta ne bo imel in tako tudi blagajne ne bo mogel uporablajti, po uradnih zbirkah pa bo zaradi napake čisto lepo »priklopljen« nanj. Vlada Mira Cerarja namerava že 1. oktobra 2015 uvesti davčne blagajne, predvideva osnutek zakona, ki je zdaj v javni razpravi. Prek interneta bodo nenehno povezane z informacijskim sistemom finančne uprave (Furs). Zato bo po osnutku veljal poseben režim za zavezance, ki po uvedbi blagajn ne bodo imeli dostopa do internetnega omrežja: »Zavezanec nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave za izmenjavo podatkov dokaže s potrdilom agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki velja eno leto.«
Napake v javni zbirki
To določbo v osnutku zakona si v agenciji za komunikacijska omrežja (AKOS) predstavljajo tako, da bo »breme dokaza« na strani lastnika nepremičnine brez interneta : »Predvideno je, da bodo zavezanci pridobili potrdila operaterjev o zagotavljanju internetne povezave na določenem območju. Če se bo izkazalo, da nobeden od operaterjev ne more zagotavljati internetne povezave, naj bi po trenutnem osnutku zakona agencija izdala potrdilo zavezancu.«
Kakor si torej predlog iz osnutka zakona predstavljajo v agenciji, bo moral nesrečnik brez interneta najprej obhoditi vse operaterje, ki mu bodo potrdili, da v njegovi hiši storitve ne zagotavljajo, potem pa bo s temi izjavami prišel na agencijo, kjer mu bodo izdali potrdilo, s katerim bo finančni upravi za eno leto dokazal, da davčne blagajne ne more uporabljati. Toda ali ne služi ravno temu namenu javna zbirka o omrežju in bo AKOS torej podatek zajel iz nje?
Marko Povše, ki se kot samostojni podjetnik ukvarja z računovodstvom in računalništvom, je na napako v »omrežnem« zapisu ob svoji nepremičnini najprej opozoril geodetsko upravo (Gurs), tam pa so ga napotili na AKOS. Po besedah generalnega direktorja Gursa Antona Kupica so podatki o zagotovljeni zmogljivosti interneta na določenem naslovu dostopni prek Javnega vpogleda v podatke na Portalu prostor, a tam le gostujejo: »Posebej je označeno, da gre za podatke drugih upravljavcev.«
Gurs vodi Zbirni kataster gospodarske infrastrukture (ZK GJI), poudarja Anton Kupic, osnova zanj so podatki o objektih GJI, med katerimi so tudi objekti elektronskih komunikacij: »Od začetka leta 2014 so v zbirnem katastru tudi podatki o omrežnih priključnih točkah ( OPT), ki jih posredujejo lastniki infrastrukture elektronskih komunikacij.« Ti so po njegovih besedah tudi odgovorni za pravilnost podatkov.
»Nadzor nad lastniki elektronskih komunikacij v skladu z zakonom izvaja AKOS,« poudarja Anton Kupic. Tina Čuček, ki je v agenciji za komunikacijska omrežja pristojna za obveščanje medijev, o odgovornosti za napake meni: »Podatke ima Gurs in zanje odgovarja on.« Sicer pa pozna težave Marka Povšeta, saj je pisal tudi na agencijo.
AKOS mu ne odgovori in ne popravlja
»Od geodetske uprave sem odgovor dobil, od agencije za komunikacijska omrežja pa ne,« pravi Marko Povše. Nazadnje je pisal Igor Sbrizaju, ki je pri AKOS pristojen za informacije javnega značaja: prosil ga je, naj mu bodisi našteje, kateri ponudniki zagotavljajo širokopasovni internet v njegovi domači hiši, kakor navaja javna zbirka, bodisi naj agencija popravi napako.
Tudi sami smo preverili, ali bodo popravili zapis o opremlejnosti njegove nepremičnine na Kojščici 2 v katastrski občini 1888 in zvedeli: »Agencija ne odpravlja napak v bazi, temveč preveri podatke in pozove lastnika omrežja, ki je podatke poročal, da jih popravi. Popravljene podatke lastnik omrežja posreduje preko predpisanega izmenjevalnega podatka geodetski upravi.«
Zanimalo nas je tudi, kako je mogoče, da ima Marko Povše po podatkih, za katere je pristojen AKOS, v svoji hiši internet, čeprav to ni res. V agenciji odgovarjajo: »Podatkovna baza se šele vzpostavlja. Podatke so posredovali lastniki omrežij, ki jih bodo tudi v prihodnje popravljali ter dopolnjevali.« V javni zbirki je prek milijona omrežnih priključnih točk, poudarjajo v agenciji: »Velika količina je tudi glavni razlog za pojav začetnih napak.«
»Na koncu se bo končalo tako, kot se je začelo: interneta 8 Mbs ne bo, podatek bo pa še kar objavljen,« ni do omrežno–komunikacijske birokracije nič kaj zaupljiv Marko Povše. Podatki pač izvirajo od operaterjev, pravi Tina Čuček: »Vse kar mi lahko naredimo je, da jih bomo “terali”, naj dajo prave podatke.«
