Prvi korak k liberalizaciji cen goriva

Po predlogu cene 95-oktanskega bencina in dizla še regulirane, cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja pa ne več.

tor, 26.01.2016, 14:06; spremenjen: 16:59

Ljubljana −  Vlada se je odločila za postopno liberalizacijo cen naftnih derivatov. Država ne bo več določala cen 100-oktanskemu bencinu in kurilnemu olju, še pred začetkom poletja pa bi se lahko sprostile tudi cene bolj prodajanema 95-oktanskemu bencinu in dizelskemu gorivu.

Liberalizacijo cen naftnih derivatov podpira gospodarski minister Zdravko Počivalšek, medtem ko je bil finančni minister Dušan Mramor do nje bolj zadržan. Zdaj je bila na sestanku »na najvišji ravni med predstavniki« finančnega in gospodarskega ministrstva sprejeta odločitev, da se bo izvajala postopna liberalizacija, izhaja iz predloga uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki ga je za sejo vlade pripravilo gospodarsko ministrstvo.

Predlog uredbe predvideva nadaljnjo regulacijo 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva. A uredba bo po predlogu veljala le štiri mesece, zato bi lahko že junija vlada spremenila uredbo in sprostila tudi cene teh dveh pogonskih goriv.

Izpad okoli 300.000 evrov

Po novem pa država od 9. februarja, ko začne veljati nova uredba, ne bo več določala cen za neosvinčene bencine višjih oktanskih vrednosti in ekstra lahkega kurilnega olja. »Na podlagi ugotovitev, da je povpraševanje po 98 in več oktanskem neosvinčenem motornem bencinu cenovno precej neelastično, hkrati pa je 95-oktanski motorni bencin, ki bo še naprej pod regulacijo, dober substitut 98- in večoktanskemu bencinu, ministrstvo za finance ocenjuje, da bo prišlo do sorazmerno majhnega izpada javnofinančnih prihodkov odprave regulacije cen 98- in večoktanskega bencina, in sicer za približno 300.000 evrov,« je zapisano v predlogu uredbe.

Pri kurilnemu olju finančnih učinkov na proračun ne bo, ocenjujejo. Končna cena za potrošnike, skupaj s prevozom goriva na dom, se za potrošnike zaradi dokaj konkurenčnega okolja in enostavnega vstopa novih konkurentov bistveno ne bo spremenila, ugotavljajo na gospodarskem ministrstvu.

Bistveno bi bil večji javnofinančni izpad prilivov zaradi liberalizacije cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva, po neuradnih informacijah naj bi na finančnem ministrstvu ocenili 60 milijonov evrov izpada.

TZS in Petrol pozdravljata predlog nove uredbe

Liberalizacijo cen že vrsto let predlagajo trgovci z naftnimi derivati. »Na Trgovinski zbornici Slovenije se zavzemamo za popolno liberalizacijo cen vseh naftnih derivatov, saj smo še edina država članica EU, ki ima reguliran sistem,« pravi predsednica zbornice Mariča Lah, ki vladni predlog uredbe ocenjujejo kot prvi korak v smeri dosega tega cilja. »Zato pričakujemo, da bo pred iztekom te uredbe vlada uvedla popolno liberalizacijo, za kar si bomo na TZS vztrajno prizadevali,« dodaja.

Podobno pravi Aleksander Salkič iz Petrola: »V Petrolu pozdravljamo predlog nove uredbe, ki predvideva delno liberalizacijo cen naftnih derivatov. Razumemo jo kot prvi korak pri prehodu v popolno prosto oblikovanje cen naftnih derivatov, kot enako velja tudi v ostalih konkurenčnih trgih držav EU in večino v regiji.«

Ta poudarja, da prodaja 100-oktanskega bencina predstavlja izredno majhen delež v prodaji vseh goriv: »Podobno velja za kurilno olje, saj se delež prodaje tega energenta že nekaj let vztrajno znižuje na račun prodaje drugih energentov, predvsem iz skupine obnovljivih virov energije, kot so peleti, drva, biomasa, daljinsko ogrevanje, tudi elektrika, plin. Naj pojasnimo, da pri teh ostalih energentih ni prav nobene omejitve pri oblikovanju cen.«

Na vprašanje, kako se bodo po tem ukrepu spreminjale cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja, Lahova ne daje konkretnega odgovora: »Ocenjujemo pa, da bosta tako kot do sedaj tudi v režimu popolne liberalizacije cen, ključna elementa še naprej cena nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih ter fiskalna politika države, saj marže trgovcev predstavljajo zanemarljivi del v strukturi maloprodajne cene naftnih derivatov. Prepričani smo, da bo liberalizacija cen povečala konkurenčnost na trgu prodaje naftnih derivatov in stimulirala vstop novih ponudnikov, kar je za potrošnika pozitivno.« Ekonomist Sašo Polanec, ki je kot soavtor za TZS delal analizo učinkov liberalizacije trga naftnih derivatov, ocenjuje, da bi bil dvig cen »majhen, manj kot tri cente na liter«.

Salkič poudarja, da so v Petrolu pripravljeni na novo obliko oblikovanja cen naftnih derivatov, »saj imamo dovolj izkušenj iz ostalih trgov, kjer prodaja ni državno regulirana«, in sicer na Hrvaškem, v BiH in Srbija, pa tudi na nekaterih veleprodajni trgi v EU, kot so Avstrija, Madžarska, Italija, Češka.

Prijavi sovražni govor