Tiskane izdaje
Kot pravi star slovenski pregovor, po vsakem dežju posije sonce. Uporabimo ga lahko tudi za slovensko ekonomijo. Po dolgem recesijskem obdobju, ki je začelo z globalno finančno krizo in nadaljevalo z zatiskanjem oči pred realnostjo domačega bančnega problema, je letos prišel čas, da se lahko pozitivno gospodarsko dinamiko tudi občuti.
Že leto 2015 je bilo v znamenju povečanju tako domačega trošenja kot tudi pozitivnega doprinosa zunanje trgovine, ki je že dolga leta bila edini sončni žarek. Letos pa je še bolj stimulativna monetarna politika Evropske centralne banke spodbudila slovenske banke k povečanju posojanja in zniževanju kreditnih standardov. Na finančnih trgih pa se je donosnost slovenske desetletne obveznice znižala pod en odstotek. Omenjeno pa se kaže v povečanju davčnih prihodkov in zvišanju bonitetne ocene države.
Zdi se, da je konec izgubljenega desetletja, ki je državni dolg povečal za slabih 60 odsotnih točk BDP. Državljanom pa zvišalo davčne obveznosti v obliki dviga DDV, akciz, prispevkov, trošarin itd.. Po vsaki naravni ujmi je smiselno narediti popis škode in izvesti ukrepe za preprečitev neljubih dogodkov v prihodnosti. Najbolj nesmiselno bi si bilo zamisliti, da se naravna ujma ne bo ponovila ter denar za obnovo porabiti za dobro hrano in pijačo.
Tako bi dober gospodar razmišljal tudi na ravni države. Smiselno bi bilo presežke porabiti za zniževanje zadolženosti ter znižanjem davčnega bremena. Kljub dobremu argumentu večjega davčnega multiplikatorja je argument varčevanja z »ne-razporejanja« ustvarjenih presežkov v slovenski realnosti bolj na mestu.
Infografika: Delo
Ob tem pa bi sprostili državno konkurenčnost ter ustvarjali rezerve za težje čase. Posledica bi bila tudi izboljšanje kreditne bonitetne ocene, zaupanje vlagateljev ter nižja cena zadolževanja. Še posebej zaradi »učinka pomankanja« obveznic ob kupovanju obveznic s strani ECB. Bolj, kot se država približa ceni ne-tvegane obrestne mere lepši je izgled za prihodnost.
Pomembnost omenjenega pa je v tem, da je globalna finančna kriza pustila posledic po celem svetu in so volivci nekako siti prevlade leve polovice razmišljanja (ki temelji na logiki, analizi, dejstvih, in drugo) ter svoje odločitve sprejemajo na podlagi občutij, ki je značilna za desno polovico možganov. Še najbolj se je to videlo v odločitvi Britancev o odhodu iz EU. Dodatno pa je prisotno tudi na volilni tekmi v ZDA in Avstriji ter državnem udaru v Turčiji.
Če pa na povečano politično in geopolitično »preigravanje« pogledamo racionalno, pridemo do zaključka, da je zapiranje državnih meja direktno povezano z znižanjem globalne trgovine. Le-to pa je največja grožnja za blaginjo odprtih gospodarstev med katere se uvršča tudi Slovenija z deležem izvoza okoli 80 odstotkov BDP. Res je, da je večino izvoza vezanega na bližnje članice EU. A če Nemčija kihne, lahko pričakujemo, da bo Slovenija zbolela vsaj za prehladom. Tako se je treba proti boriti toči sedaj.
