Počasnejša globalna rast, slabša tudi domača gospodarska klima

Banka Slovenije o makroekonomskih gibanjih in poslovanju bank.

Tue, 23.02.2016, 17:15; spremenjen: 17:23

Banke so lani imele 151,8 milijonov evrov čistega dobička

Slovenske banke so lani imele 195 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, poleg tega so oblikovale opazno manj oslabitev in rezervacij kot ob koncu preteklih let, kar je ugodno vplivalo na končni poslovni rezultat. Čistega dobička so ustvarile 151,8 milijona evrov.

Lani se je bilančna vsota slovenskega bančnega sistema znižala za 1,3 milijarde evrov oziroma za 3,4 odstotka. Obseg financiranja na grosističnih trgih se je zmanjšal za dodatnih 1,5 milijarde evrov, kar je znižalo delež v virih financiranja bank na 12,4 odstotka. Vloge nebančnega sektorja so se zaradi manjših vlog države v decembru znižale, kljub temu pa so se v vsem lanskem letu povečale za 2,9 odstotka.

Ljubljana - Svet Banke Slovenije je danes obravnaval in sprejel gradivi Povzetek makroekonomskih gibanj, februar 2016 in Mesečna informacija o poslovanju bank, februar 2016, ki razkriva poslovanje bančnega sistema v letu 2015.

Globalna rast se je lani upočasnila, slabi letošnji obeti

Struktura globalne gospodarske rasti se je lani spremenila v korist razvitih zahodnih gospodarstev, prispevek držav BRIK pa se je zmanjšal. Svetovno rast so tako bolj kot prej podpirale razvite države, predvsem ZDA. Nadaljevalo se je zmerno okrevanje evrskega območja, predvsem zaradi večje zasebne potrošnje, ki temelji na izboljševanju razmer na trgu dela, pa tudi na učinku padca cen nafte na razpoložljivi dohodek.

Kljub temu se je globalna rast lani upočasnila, poslabšali pa so se tudi obeti za letos. Evropska komisija v februarski objavi ni bistveno spremenila napovedi rasti BDP in izvoza evrskega območja, ocenjuje pa, da so se precej povečala tveganja iz mednarodnega okolja.

V Sloveniji letos slabša gospodarska klima

V Sloveniji se je ob koncu leta še povečevala aktivnost v skoraj vseh skupinah storitev, medtem ko so bili signali iz drugih panog mešani. Industrijska proizvodnja se je v vsem letu povečala za 4,5 odstotka, a se je v zadnjem četrtletju v primerjavi s tretjim že znižala. Četrtletno krčenje gradbeništva se je proti koncu leta zaustavilo, v glavnem zaradi povečevanja gradnje stanovanjskih stavb.

Nekoliko okrepljena potrošnja gospodinjstev je imela lani podlago večinoma samo v nakupih avtomobilov in v izdatkih za turizem, medtem ko je bila rast prometa v trgovini na drobno (brez avtomobilov) komaj pozitivna. Gospodarska klima se je januarja in februarja nekoliko poslabšala.

Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je decembra zmanjšal zaradi odloga sezonskega priliva iz proračuna EU ob zaključevanju prejšnje finančne perspektive. V glavnih agregatih pa se je v drugem polletju zaradi upočasnjevanja rasti izvoza in decembrskega poskoka uvoza umirila rast blagovnega presežka, medtem ko se je nadaljevala močna rast presežka storitev, proti koncu leta predvsem zaradi rasti izvoza transportnih in zmanjšanja uvoza gradbenih storitev. Lani se je povečal presežek na tekočem računu s 7 na 7,3 odstotka BDP, presežek blaga in storitev pa s 7,9 že na 9,5 odstotka BDP.

Na trgu dela se nadaljujejo pozitivna gibanja

Število registriranih brezposelnih se je januarja medletno še zniževalo, vse do decembra pa se je nadaljevala tudi dokaj močna rast zaposlenosti. Število prostih delovnih mest je bilo v lanskem zadnjem četrtletju za skoraj 7 odstotkov večje kot v tretjem. Novembra so na gibanje plač vplivala medletno višja izplačila bonusov, povezana z dobički zasebnega sektorja, decembra pa dogovorjena napredovanja v javnem sektorju.

V nasprotju s povišanjem medletne inflacije na 0,4 odstotka v evrskem območju je ta v Sloveniji januarja spet upadla na - 0,8 odstotka. Svetovne cene hrane in drugih surovin se namreč še naprej znižujejo, hkrati pa domače trošenje ostaja zadržano. Po še enem valu zniževanja cen nafte na prelomu leta bodo zato projekcije letošnje inflacije za Slovenijo še nekoliko znižane.

Letos zniževanje primanjkljaja

Primanjkljaj države po metodologiji ESR 2010 se je lani po oceni Evropske komisije iz februarja 2016 znižal na 2,9 odstotka BDP, dolg pa naj bi ob koncu leta dosegel 83,5 odstotka BDP. Primanjkljaj se je znižal zaradi ugodnejših gospodarskih razmer in ustrezno višje rasti prihodkov ter konsolidacijskih ukrepov in odsotnosti dokapitalizacij bank.

Za letos je predvideno nadaljnje zniževanje primanjkljaja. Pogoji financiranja države na finančnih trgih ostajajo ugodni. Februarja so bile prvič izdane zakladne menice z negativno obrestno mero.

 

Prijavi sovražni govor