Pod žarometom: Irena Vodopivec Jean

Viceguvernerka Banke Slovenije Irena Vodopivec Jean je vplivna finančna uradnica iz ozadja: že leta je na visokih funkcijah, v širši javnosti pa je bila doslej manj znana – kar je v spletu občutljivih odnosov med parlamentom in centralno banko lahko tudi prednost. Pri tem je še posebno zanimivo, da se je poklicno srečevala s tako rekoč vsemi ključnimi nosilci finančne in denarne politike v državi – z različnih političnih in nazorskih polov –, na koncu pa je užila tudi zaupanje predsednika države Boruta Pahorja, ki jo je predlagal na ta visoki položaj.

Začela je kot diplomirana ekonomistka leta 1991 na Gospodarski zbornici, kjer je pripravljala ekonomske analize in sodelovala tudi pri pripravi gradiv za pogajanja s socialnimi partnerji, po treh letih pa je postala svetovalka in analitičarka v Banki Slovenije, ki jo je tedaj vodil guverner France Arhar. Med drugim je pripravljala analize v analitsko-svetovalnem centru, ki je bil tedaj valilnica kadrov (tam se je tedaj kalil tudi kasnejši finančni minister Uroš Čufer). V obdobju 1999–2002 je bila v Banki Slovenije (BS) svetovalka na pomembnem področju nadzora bančnega poslovanja, nato pa se je preselila na ministrstvo za finance, ki ga je tedaj vodil nihče drug kot sedanji minister za finance Dušan Mramor. Med letoma 2002 in 2006 je bila namestnica vodje sektorja za spremljanje državnih pomoči in s tega področja tudi magistrirala na fakulteti za družbene vede, nato je bila za časa ministra Andreja Bajuka povišana v vodjo sektorja za finančni sistem, leta 2007 pa je postala generalna direktorica direktorata za finančni sistem in prevzela še sektor za mednarodne finančne odnose (sodelovanje s Svetovno banko, IMF, EBRD, OECD, EIB).

Te naloge, ki jih je začela v času Janševe vlade, je opravljala tudi po nastopu Pahorjeve ekipe in novega ministra Franca Križaniča, v finančnem resorju pa je bila tudi kolegica aktualne viceguvernerke BS Stanislave Zadravec Caprirolo. Po devetih letih je ministrstvo zapustila leta 2011 in se zaposlila kot namestnica direktorja na bančnem cehovskem združenju, kjer je po kakšnem letu dni, kot namestnica direktorja, spet postala sodelavka Franceta Arharja.

Ob predvsem pozitivnih mnenjih, ki smo jih lahko slišali o njej – da je inteligentna, delovna, strokovna, spoštovana med kolegi, nekonfliktna, pripravljena na kompromise in da zna dobro oceniti razmerje sil –, je bila zadnje čase deležna tudi manj prijetnih vprašanj o svoji vlogi nadzornice Abanke v obdobju 2006–2009. Tja je bila delegirana kot predstavnica ministrstva za finance, banko pa je nadzirala v času, ko je podelila – kot se je pokazalo kasneje – za več sto milijonov slabih posojil, država pa jo je morala lani podpreti z izdatno finančno injekcijo. Sama zdaj očitke zavrača in odgovarja, da je Abanko »skrbno in odgovorno nadzirala«, kar da je »razvidno tudi iz podatkov o njenem stabilnem poslovanju in dobrih poslovnih rezultatih v tistem obdobju«, in da je »izrecno skrbela, da so bile upoštevane zahteve zakona o bančništvu«.

Zadnjo besedo pri imenovanju vodilnih v Banki Slovenije imajo vedno poslanci, ki jih v prihodnjih mesecih čakata še najmanj dve viceguvernerski glasovanji, saj bosta kmalu potekla mandata še dvema najožjima sodelevcema guvernerja Boštjana Jazbeca.