Podjetja dobro poslujejo in delnice so že dosegle nove rekorde

Januar se počasi izteka, in kot kaže, bodo delniški indeksi po svetu povprečno končali na višjih ravneh, kot so bili na začetku leta, nekateri pa so že dosegli celo nove rekordne vrednosti.

Še posebno pozitivno izstopajo delnice podjetij razvijajočih se ekonomij, medtem ko imajo delnice iz Japonske, ZDA ter Evrope nekoliko nižjo rast. Če se ozremo še nekoliko širše, opazimo, da so najvišje rasti cen v tem letu povprečno dosegle plemenite kovine, po drugi strani pa je največji upad (v primerjavi s preostalimi valutami) beležil ameriški dolar, saj je letos izgubil okoli 1,7 odstotka vrednosti. Med ranljivejšimi so bile prav tako državne obveznice in tiste z najvišjimi bonitetnimi ocenami.

Celotna slika kaže tako še naprej višjo pripravljenost investitorjev za prevzemanje tveganja, kar ob zadovoljivih gospodarskih podatkih, ki še naprej pozitivno presegajo napovedi analitikov tako v ZDA kot Evropi, niti ni tako presenetljivo. V ZDA so, denimo, najbolj presegli napovedi anketni ciklični kazalniki, ki izražajo sentiment ključnih zaposlenih v podjetjih, medtem ko so v Evropi vlagatelje najbolj razveseljevali podatki, povezani z industrijskim sektorjem.

Pričakovanja glede inflacije so tako še vedno visoka ter so vsaj v ZDA že nekje na ravni dveh odstotkov na letni ravni, torej tam, kjer si jih želijo monetarne oblasti, medtem ko se v Evropi povprečno nezadržno približujejo tem vrednostim. Kljub temu so verjetnosti za zvišanje ključne obrestne mere ameriške centralne banke bolj ali manj na podobnih ravneh zadnja dva meseca in znašajo za februarsko srečanje okoli 15, marčevsko 36 ter majsko 52 odstotkov.

V podobno pozitivnem se odvijajo objave poslovnih rezultatov podjetij za zadnje četrtletje. Slaba tretjina družb v ameriškem indeksu S & P 500 jih je že objavila, pri čemer so bila povprečno nad pričakovanji tako objave dobičkov kot obseg prodaje. Pozitivno izstopajo rezultati finančnih družb, saj predvsem bankam močnejše višanje zahtevanih donosnosti na daljšem delu krivulje donosnosti v primerjavi s krajšim delom, čemur smo priča že nekaj časa, praviloma izboljšujejo njihovo dobičkonosnost.

V bližnji prihodnosti bodo nekaj vpliva na razpoloženje vlagateljev lahko imeli različni politični dogodki, med katerimi trenutno izstopajo volitve na Nizozemskem, Franciji in Nemčiji ter začetek uradnih pogajanj o izstopu Velike Britanije iz Evropske Unije. Med te sicer lahko štejemo tudi uresničevanje politike novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, od katerega se veliko pričakuje tudi pri znižanju davkov, kar naj bi bilo po mnenju mnogih lažje uresničljivo kot v predvolilnih soočenjih obljubljena obsežna izvedba infrastrukturnih projektov.

Prav tako bodo pozorno spremljali dejanske ukrepe ameriške centralne banke, vendar kljub vsemu in po izkušnjah iz leta 2016, ko je bilo veliko na videz prelomnih dogodkov, ki so jih finančni trgi vsaj kratkoročno hitro preboleli, bodo na koncu najverjetneje najpomembnejšo vlogo spet imeli makroekonomski podatki in s tem povezana pričakovanja.