Tiskane izdaje
V zadnjih letih se je število računovodskih servisov v Sloveniji bistveno povečalo - kot pravi Aleksander Štefanac, predsednik zbornice računovodskih servisov pri GZS, jih je celo preveč. Kaj podjetniki pričakujejo od storitve in zakaj se sploh odločajo za najemanje servisov?
Med podjetji z večjim številom zaposlenih, ki najemajo računovodski servis raje kot da bi imeli svojo računovodsko službo, je družba Riko. »Takšno prakso imam že od vsega začetka, saj se zavedam, da se je pri tem poklicu treba nenehno izobraževati, stalno slediti novim predpisom. Zato je bolje, da ta posel opravlja specializirana firma, kjer gotovo dela bistveno več ljudi kot bi jih jaz mogel zaposliti. In seveda več glav več ve,« pravi direktor Rika Janez Škrabec.
Prepričan je, da tako dobi veliko bolj učinkovito storitev, poleg tega servis prevzame bistveno več odgovornosti, kot bi jo imela služba znotraj podjetja. Poleg tega sledijo načelu, naj se podjetje ukvarja samo z osnovnim poslom, ki ga opravljajo strokovnjaki, struktura podjetja je vitalna. »Prav tako v podjetju nimamo niti enega pravnika, najemamo tudi kadrovsko službo. Vse, kar ni v povezavi z našim osnovnim poslom, outsourcamo,« pojasnjuje Škrabec filozofijo njegovega podjetja že od vsega začetka, torej 20, 25 let. Ker podjetje veliko izvaža, ima podružnice v tujini in delajo na tujih gradbiščih, je vse skupaj še bolj zapleteno kot je že tako v računovodstvu. »Vse to zahteva veliko dela in prepričan sem, da bi me takšna služba znotraj podjetja stala veliko več kot pa me računovodski servis,« ocenjuje sogovornik in dodaja, da je s tem tudi tveganje za podjetje manjše.
Od računovodje ne pričakuje, da mu je na voljo 24 ur na dan, pomembno pa je, da je proaktiven, da zna razmišljati dva koraka naprej, da je dovolj fleksibilen in da zna v okviru možnega najti čim boljše rešitve. Odnos mora temeljiti na zaupanju in biti mora profesionalen. »Računovodja mora povedati, da nekaj ne gre, če ne gre. Na marsikaj me opozarjajo in imajo veliko avtoriteto ter popolno avtonomijo. Ker se računovodski servis, s katerim sodelujem, ukvarja tudi s kontrolingom, me opozarjajo tudi, ali moji projekti finančno tečejo v skladu s pričakovanji ali ne. Od mojih sodelavcev zahtevajo natančne plane, ki jih potem sledijo in mi poročajo o rezultatih itn.,« Škrabec izpostavlja dodatne prednosti zunanjih strokovnjakov. O strošku za računovodski servis pravi, da cena ni tista, ki igra vlogo, ko se odločaš za dobro storitev: »Na srečo nam ni treba delati z javnimi razpisi, kjer je glavna cena.«
Celotno podjetniško pot računovodske storitve zaupa istim ljudem. »Za zamenjavo bi se odločil, če bi izgubil zaupanje. Kaj bi lahko pripeljalo do tega, pa težko rečem. Pomembna je integriteta človeka. Če jo izgubi, je treba iskati nove možnosti,« še pravi Škrabec in tistim, ki tržijo te storitve predlaga, da hodijo na poslovne konference, kjer se zadržujejo menedžerji in podjetniki ter da tam mrežijo. Na takšen način je računovodkinjo našel tudi sam.
Podobno kot Škrabec razmišlja tudi Dušan Olaj, direktor podjetja Duol z 20 zaposlenimi. »Koncept Duola je, da išče zunanje službe za vse tiste funkcije, ki niso vitalnega pomena za delovanje podjetja. Za nas je računovodstvo servis, ne storitev, ki bi prinašala dodano vrednost. Ker smo globalno podjetje, je poleg tega to vražje komplicirana zadeva in če sami vzpostavili to službo, bi bila bistveno dražja,« izpostavlja Olaj dva najpomembnejša vzroka za najemanje računovodskih storitev. Od ponudnika pa pričakuje, da spremlja smernice in računovodske standarde, da skrbi za pravočasno obveščanje o tem in da podjetje obvešča o vseh pomembnih stvareh, ki ga zanimajo.
V Dewesoftu, kjer se ukvarjajo z izdelavo programske opreme in proizvodnjo elektronskih komponent, imajo računovodsko službo organizirano v podjetju s 43 zaposlenimi. Direktor Andrej Orožen: »Ko smo leta 2000 ustanovili podjetje, smo bili toliko naivni, da smo mislili, da moramo znati čisto vse. Prva leta smo se obnašali tako, kot da moramo biti neodvisni od vsega, zato smo vzpostavili vse službe. In mogoče zato tudi malo počasneje rasli in zamudili kakšno priložnost. Ampak danes nam ni žal, čeprav vemo, da nam to ni bilo nujno potrebno.«
A če bi začeli še enkrat, bi te stvari prepustili tistim, ki to že znajo in bi delali več svojega posla, priznava Orožen. »Računovodstvo je zmeraj v zamudi, saj 20. v mesecu oddajamo DDV za pretekli mesec in šele potem dobimo točne podatke o stanju,« izpostavlja največjo 'težavo'. Od računovodstva pričakujejo, da jim postreže tudi s podatki za prihodnost. To bi najbolj pogrešali, če bi imeli zunanje izvajalce, saj so sami vzpostavili sistem, v katerem jim računovodski podatkih gradijo tudi napovedi.
»Tako vemo, koliko denarja potrebujemo v naslednjih nekaj mesecih, koliko imamo naročil, koliko moramo prejemati in kolikšni bodo stroški. Imamo torej napovedi za naprej, ne le, da spoznamo stvari za nazaj,« sogovornik opisuje dodano vrednost njihovega internega računovodstva.
Miha Lavtar, direktor podjetja za optimizacijo spletnih strani Optiweb, kjer je zdaj nekaj več kot deset zaposlenih, pa izpostavlja pomen podpore, ki jo nudi zunanji računovodski servis. »Je blizu, prilagodljiv, v koraku s časom in neprestano optimizira poslovanje. To se mi zdi bistveno in da je ves čas je dosegljiv,« navaja Lavtar. Zaupanje pa je seveda osnova.
