Tiskane izdaje
Ljubljana − Evropska komisija je na podlagi pobude Proračun EU, usmerjen v rezultate in svojih prizadevanj za boljše pravno urejanje ocenila delo posebne skupine na visoki ravni za poenostavitev za upravičence do evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI).
Tudi v Bruslju so namreč ugotovili, da lahko birokracija odvrača mala in zagonska podjetja, ki se zaradi upravnih postopkov včasih odrečejo priložnostim, ki jih ponujajo skladi ESI. To pomeni, da dragoceni potencial za izboljšanje evropske konkurenčnosti ostaja neizkoriščen. Zato je evropska komisija pred enim letom ustanovila omenjeno skupino na visoki ravni za poenostavitev, da bi našla rešitve in podjetjem olajšala dostop do evropskih strukturnih in investicijskih skladov.
Skupina je doslej izdala sklop priporočil na štirih področjih: spletni postopki, preprostejši načini povračila izdatkov, preprostejši dostop MSP do finančnih sredstev in večja uporaba finančnih instrumentov, so sporočili iz Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in na spletni strani EK.
Skupina se bo konec leta 2016 osredotočila na obravnavo vprašanja »čezmernega prenašanja«, to je dodatnih upravnih zahtev, ki jih upravičencem naložijo nacionalni ali lokalni organi.
Nekatera priporočila skupine pa so že vključena v vmesni pregled večletnega finančnega okvira EK. Gre za naslendja pripročila:
preprostejši načini povračila izdatkov − Upravičencem na primer ni več treba upravičiti vsake posamezne stroškovne postavke, temveč lahko uporabijo pavšalne stopnje ali fiksne cene za nekatere kategorije stroškov, vključno z izdatki za zaposlene in drugimi poslovnimi izdatki, kot je zavarovanje ali najemnina;
spodbujanje načela »samo enkrat« − Dokumente, ki jih predložijo upravičenci, je treba hraniti v digitalni obliki in jih ne bo treba ponovno prilagati na vsaki stopnji izvajanja projekta;
spodbujanje sinergij in najboljših praks, na primer enotnih razpisov za zbiranje predlogov, s katerimi bi lahko združili različne tokove financiranja EU. MSP bi tako lahko vložili predlog za en naložbeni sveženj namesto za več razpisov;
čim večja uskladitev zahtev za podjetnike, ki prejmejo posojila iz finančnih instrumentov v okviru skladov ESI, s tržno prakso. Te zahteve bi tako bile preprostejše v primerjavi z zahtevami za običajna nepovratna sredstva, na primer zahtevalo bi se manj dokumentov, čas hrambe dokumentov pa bi bil krajši.
Na podlagi priporočil skupine je EK predlagala tudi poenostavitev združevanja z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), da bi za vložnika veljal samo en sklop postopkov namesto ločenih pravil za vsak posamezni sklad.
Corina Crețu, evropska komisarka za regionalno politiko, je pri tem poudarila: »Za uspeh naložb skladov ESI v Evropi sta ključni preprostost in prilagodljivost. Pomagati moramo, da se inovativni in kakovostni projekti uresničijo, tako da malim in zagonskim podjetjem olajšamo dostop do finančnih sredstev. Priporočila skupine bomo neposredno upoštevali tudi pri razmisleku o prihodnosti kohezijske politike po letu 2020.«
