Pogasiti ogenj slabih terjatev v malih in srednjih podjetjih

Ljubljana – Slovensko gospodarstvo ni več prezadolženo; še več, zadolženo je manj od povprečja Evropske unije in območja evra, je poudaril finančni minister Dušan Mramor. A po razdolžitvi velikih podjetij ostajajo prezadolžena mala in srednja podjetja (MSP), do katerih se v bankah kopičijo novi slabi krediti.

 »V povprečju smo v redu. Ampak v povprečju pomeni, da smo z eno roko globoko v zamrzovalniku, z drugo pa v ognju. Stanje glede zadolženosti velikih podjetij se je zelo izboljšalo, zdaj je treba razdolžiti še mala in srednje velika podjetja,« je še dodal minister.

Tudi predsednik uprave Probanke in neizvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Imre Balogh je izrazil skrb glede povečevanja slabih terjatev do MSP, ki jih je med vsemi slabimi terjatvami že dve tretjini. Z Baloghom smo se pogovarjali o prestrukturiranju MSP in Litostroja jekla ter izogibanju konfliktu interesov v DUTB.

Kaj moramo storiti, da ne bo novih slabih terjatev do MSP?

Najpomembneje je najti dobre, učinkovite mehanizme za zagotavljanje finančne podpore MSP, in sicer tako za zagotavljanje kapitala – kar je zaradi prezadolženosti najpomembneje –, kot za novo financiranje. Vendar slednjega ne more biti brez dodatnega kapitala. Po drugi strani je potrebno tudi poslovno prestrukturiranje. Opažamo, da številna podjetja potrebujejo izboljšave pri njihovem poslovanju, denimo pri prodaji, marketingu, upravljanju s stroški, tehnologiji ... Pri tem potrebujejo zunanjo podporo. Biti morajo vzpostavljeni mehanizmi, ki bi jim pri tem pomagali.

Ministrstvo za finance in Banka Slovenije pripravljata platformo, po kateri bi zasebni vlagatelji lahko odkupovali slabe terjatve od bank na trgu. Kako ocenjujete ta ukrep?

To je pomemben korak naprej. Do določenega podjetja je namreč izpostavljenih veliko bank, zato je investitorjem težko zbrati večino terjatev, da imajo lahko vpliv. Preko tako ustanovljene zbirke terjatev bi investitorji lahko prinesli svež kapital.

Pravite, da je pogled na DUTB od zunaj drugačen kot od znotraj. Kaj vidite kot neizvršni direktor DUTB?

Po kritikah DUTB s strani računskega sodišča in drugih je zdaj organizacija v mnogih pogledih bolje notranje regulirana, profesionalni postopki so boljši, pristop pa je usmerjen k rešitvam v organizaciji. To ne pomeni, da ni več treba postoriti veliko dela, kot so nadaljevanje postavljanja notranjih postopkov in sistemov ter razširjanje in povečanje znanj v DUTB. Te naloge so še pred DUTB, ki pa je na pravi poti.

Probanka ima včasih drugačen pogled na isti primer kot DUTB. Kako rešujete vaš potencialni konflikt interesov?

Imamo zelo strogo regulacijo. V tem primerih ne sodelujem v procesih odločanja in niti ne dobim gradiv, iz katerih bi poznal stališče DUTB. V teh primerih sem samo predsednik uprave Probanke. Včasih se v Probanki z DUTB strinjamo, včasih pa ne.

Eden od takih primerov je Litostroj jeklo, kjer Probanka menda kot edina doslej ni dali soglasja k prodaji terjatev in deležev v Litostroj jeklu ruski družbi Dilon. Kakšno je vaše stališče in namera v tem procesu?

Imamo dva namena. Kot prvo doseči resnično prestrukturiranje družbe in zagotoviti nadaljnje poslovanje. Glede tega menim, da imamo enako stališče kot ostali upniki. Razlika pa je, da je predlagana rešitev, in to je drug namen, zelo slaba za Probanko, saj bi glede na njo davkoplačevalci izgubili denar, ki so ga posredno vložili v banko. Naša dolžnost je, da povrnemo čim več davkoplačevalskega denarja. Odprti smo za vsako konstruktivno rešitev, ki bo vodila k resničnemu finančnemu in poslovnemu prestrukturiranju Litostroja jeklo ter ob tem zagotovila optimalno vračilo vložka davkoplačevalcev.

Zakaj je predlagana rešitev slaba za Probanko, hkrati pa Litostroj jeklo brez rešitve lahko pristane v stečaju?

Posameznih poslov nikoli ne komentiram. Lahko rečem, da predlagana rešitev ne upošteva vseh načel prestrukturiranja dolga, vključno z enakopravno in pošteno obravnavo ter primerno delitvijo bremen med lastniki, upravo in kreditodajalci.