Pokojninska doba brez dokupa: ustavno sodišče odlaša, politika se spreneveda

V stiski pa so zavarovanci, ki so si plačevali prostovoljne prispevke za pokojninsko zavarovanje.

Objavljeno
09. oktober 2015 20.52
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
Ljubljana –Že od oktobra 2013, ko so sindikati vložili zahtevo za presojo ustavnosti 27. člena sedanjega pokojninskega zakona (ZPIZ-2), več tisoč ljudi čaka na odločitev ustavnega sodišča (US), ali je določba, ki prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ne priznava več za pokojninsko dobo protiustavna, in se bodo lahko upokojili.

Številni brezposelni so si v času, ko sta prejšnja pokojninska zakona ti dve kategoriji še izenačevala, plačevali socialne prispevke, da bi se jim pri nabiranju pokojninske dobe upošteval tudi čas brezposelnosti oziroma čas, ko so bili zaposleni za krajši delovnik. To zadeva predvsem zaposlene v nemških trgovskih verigah Lidl in Hofer.

Po besedah Lučke Böhm iz ZSSS so se zavarovanci, ki so se prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko zavarovanje za to odločili z namenom, da se bodo lahko prej upokojili. »Po prejšnjem pokojninskem zakonu je bila pokojninska doba, pridobljena s prostovoljno vključitvijo v pokojninsko zavarovanje, izenačena s pokojninsko dobo brez dokupa, kar so v novem pokojninskem zakonu, ki je začel veljati na začetku leta 2013, spremenili. Ljudje, ki so vplačali prispevke, so upravičeno pričakovali, da bo tudi nov pokojninski zakon to ustrezno upošteval in jim priznal doseženo pokojninsko dobo do 31.12. 2012. Pri nekaterih, ki so bili brezposelni pred 31. decembrom 2012 in ki so vplačali prispevke za pokojninsko zavarovanje, je ta sprememba zakona čas upokojitve zamaknila tudi za nekaj let, vpliva pa tudi na višino pokojnine. Od predčasne pokojnine se namreč odštevajo malusi,« je pojasnila Böhmova, ki je prepričana, da bi moralo US sprejeti načelno stališče, da ZPIZ-2 za nazaj ne more spreminjati narave pokojninske dobe.

Sedanja zakonodaja ureja to vprašanje le za delavce, ki so na dan 31. decembra 2012 dobivali denarno nadomestilo za primer brezposelnosti oziroma za zavarovance, ki jim je na ta datum za pridobitev pravice do starostne pokojnine manjkalo do tri leta starosti in največ tri leta pokojninske dobe.

Številni oškodovanci – po naših informacijah gre za več tisoč ljudi, natančnega števila pa nam niso povedali ne na zavodu za pokojninsko ne na zavodu za zdravstveno zavarovanje – so eksistenčno odvisni od presoje US, kjer so primer enkrat že obravnavali, vendar odločitve niso sprejeli. Pričakujejo, da bo kmalu ponovna obravnava, kdaj, niso povedali. Pojasnili so le, da je k vlogi sindikatov pridruženo še pet drugih vlog iz let 2013 in 2014, ki jih bo ustavno sodišče obravnavalo skupaj.

Eksistencialne stiske

Brezposelni Sebastjan Horvat si je po stečaju podjetja leta 1997 kot zavezanec za prostovoljno pokojninsko zavarovanje štiri leta plačeval socialne prispevke, saj je bilo po takratni zakonodaji prostovoljno pokojninsko zavarovanje izenačeno s pokojninsko dobo brez dokupa.

Po izračunu skupne delovne dobe bi marca 2016, ob upoštevanju osemmesečne olajšave za služenje vojaškega roka, izpolnil pogoje za starostno upokojitev. Ker je brez stalnih dohodkov, težko čaka na upokojitev.

Z nastopom novega pokojninskega zakona leta 2013 je med Horvata in zavezance prostovoljnega pokojninskega zavarovanja udarilo kot strela z jasnega: nov zakon je spremenil pomembno določilo, ki je številnim povzročilo veliko eksistenčno stisko. Po novem se namreč prispevki, ki so bili vplačani kot prostovoljno pokojninsko zavarovanje ne štejejo več kot doba brez dokupa. Vse, ki imajo po 1. januarju 2013 en sam dan takšnega zavarovanja, v evidenci avtomatično vodijo kot zavarovance, ki imajo pokojninsko dobo z dokupom. To v praksi pomeni, da se mnogi namesto starostno, lahko upokojijo le predčasno, nekaterim se čas upokojitve zamakne za več let, številni imajo zaradi malusov precej nižje pokojnine.

Informativni izračun Zpiza v Horvatovem primeru po novi zakonodaji predvideva zgolj možnost predčasne upokojitve, namesto marca prihodnje leto šele konec leta 2016. Poleg tega mu pripada za 18 odstotkov nižja pokojnina, pri čemer mu ne priznajo niti osemmesečnega bonusa za služenje vojaškega roka. Pogoje za pridobitev starostne upokojitve brez odbitka bi po sedanjem zakonu lahko dosegel šele 14. avgusta 2018, dve leti, pet mesecev in 14 dni pozneje, kot bi mu pripadalo, če ne bi spreminjali spornega člena o pokojninski dobi brez dokupa. »Potrdilo o plačanih prostovoljnih prispevkih za pokojninsko zavarovanje za celotno obdobje, ki mi ga je izdala davčna uprava, dokazuje, da se izdaja za vpis delovne dobe v delovno knjižico,« pravi Horvat.

Brez evidenc o številu oškodovancev

Ne na pokojninskem, ne na zavodu za zdravstveno zavarovanje nimajo podatkov, koliko ljudi na ta način čaka na upokojitev. Po oceni Lučke Böhm iz svobodnih sindikatov gre za več tisoč oseb. »Vsak dan nas v zvezi s tem pokliče nekaj ljudi, večinoma brezposelnih, ki sprašujejo, kdaj bo ustavno sodišče odločilo v tej zadevi. Sindikati smo sodišče dvakrat pisno pozvali, naj zaradi velikega števila prizadetih ta primer obravnavajo prioritetno, saj so ljudje od razsodbe eksistenčno odvisni,« je pojasnila Böhmova.

Na ustavnem sodišču so trenutno štiri nerešene zahteve za oceno ustavnosti, ki zadevajo prejšnji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ter devet odprtih postopkov za presojo ustavnosti sedanjega pokojninskega zakona (ZPIZ-2), je povedal Sebastjan Nerad z ustavnega sodišča. Ključni sta vloga za presojo ustavnosti, ki zadeva poklicno upokojevanje in zahteva, ki se nanaša na pokojninsko dobo brez dokupa in brez upoštevanja pokojninske dobe, pridobljene pred 1. 1. 2013, saj ta zadeva največ ljudi.

Ne pridobljene, ampak »pravice v nastajanju«

Ocena vlagateljev zahteve za presojo ustavnosti – poleg sindikatov so to še številni posamezniki in varuh človekovih pravic – je, da gre za retroaktivno določbo sedanjega pokojninskega zakona, ki jemlje že pridobljeno pravico, pridobljeno na podlagi prejšnjega zakona.

Vlada in državni zbor sta se v omenjeni zadevi postavila na stališče, da zakon za nazaj ne spreminja pravic, ker gre v času zavarovalnega razmerja za »pravice v nastajanju,« pri čemer mislijo zavarovance, ki šele zbirajo pogoje za upokojitev, in ne za upokojence, ki bi jim retroaktivno odvzemali pravice.

V zvezi s »pravicami v nastajanju« se postavlja vprašanje, ali v teh primerih veljajo pravna pravila, ki so bila uzakonjena v času nastanka zavarovalnega razmerja, ali tista, ki so določena z zakonom, ki velja v trenutku, ko je posameznik izpolnil pogoje za uresničitev pravice. Glede na vsebino pravice, ki so jo urejali vsi trije pokojninski zakoni (ZPIZ, ZPIZ-1 in ZPIZ-2), pri čemer jo sedanji pokojninski zakon (ZPIZ-2) bistveno spreminja, bi moral zakonodajalec, po mnenju sindikatov, upoštevati pravna pravila, ki so veljala v času nastajanja pravice. »Ker sedanji zakon tega ne upošteva, je mogoče trditi, da je takšno ravnanje v nasprotju s 155. členom ustave, ki določa prepoved retroaktivne predpisov,« so prepričani v sindikatih.

Primer delavcev v Lidlu in Hoferju

Pod zahtevo, ki so jo sindikati vložili na ustavno sodišče, je podpisan tudi predsednik sindikata delavcev trgovine Ladi Rožič, ki je zahtevo vložil v imenu zaposlenih v Lidlu in Hoferju. V Lidlu je namreč 700, v Hoferju pa 960 zaposlenih za krajši, šesturni delavnik, saj delodajalca menita, da šesturni delovnik na dan zagotavlja optimalno storilnost. Skrajšan delovni urnik vpliva na višino pokojnin in po 40 letih delovne dobe imajo zaposleni s skrajšanim delovnim časom le okoli 400 evrov pokojnine.

Misleč, da si bodo zagotovili 12 mesecev pokojninske dobe na leto, so si zaposleni s pogodbami za krajši delovni čas v teh trgovskih verigah dokupovali dve uri na dan, vendar zdaj, zaradi spremembe zakona, te pravice ne bodo mogli uveljavljati.