Politična kriza je vznemirila možne vlagatelje

Ljubljana – Odstop vlade ne pomeni le, da v Sloveniji v kratkem ne bo potrebnih novih gospodarskih ukrepov, ampak utegnejo s politično krizo zastati tudi nekateri že začeti ukrepi in projekti. Pri tem je ena najbolj občutljivih točk napovedana privatizacija državnih deležev.

Ekonomist dr. Maks Tajnikar ugotavlja, da kratkoročno padec vlade ne bo vplival na gospodarstvo, saj da vlada razen vlivanja optimizma že zdaj ni posebej spodbujala gospodarstva. Priznava pa, da lahko nastane problem, če se bo politična negotovost zavlekla, saj potem nekaterih reform, ki jih zahteva Bruselj, ne bo mogoče uresničiti. »V tem času ne bo mogoče sprejeti fiskalnega pravila, prav tako ni pričakovati sprememb pri slabi banki in Slovenskem državnem holdingu (SDH). Politična negotovost lahko zavre tudi nekatere privatizacijske postopke, saj je vprašanje, ali si bo Sod upal sprejeti odločitve,« pravi Tajnikar. Opozarja še, da bo zelo pomembno, kakšna bo gospodarska politika nove vlade, ki ne bo nujno enaka kot sedanja.

Privatizacijska negotovost

Kot je znano, je vlada napovedala prodajo 15 državnih podjetij, in to od Slovenije pričakuje tudi evropska komisija. Državni lastniki so doslej prodali dve podjetij, 13 jih je še naprodaj; med njimi Telekom Slovenije in NKBM. Slovenska odškodninska družba (Sod) je javno že sporočila, da vsi prodajni postopki kapitalskih naložb tečejo nemoteno, v skladu s predvidenim terminskim načrtom in s sklepom državnega zbora. A politična kriza pri nas je že vznemirila možne vlagatelje in kupce. Slovenija je v preteklosti že odstopila od prodajnih postopkov in vprašanje je, ali jih bo zagovarjala tudi nova oblast.

»Tujci – strateški partnerji kot tudi finančni skladi – so vznemirjeni in sprašujejo, ali to pomeni ustavitev sedanjih prodajnih postopkov in ali se sploh razmišlja o začetku novih, ki naj bi stekli po razdelitvi državni naložb v strateške, pomembne in portfeljske,« opaža prvi mož borznoposredniške Hiše Ilirika Igor Štemberger. Meni, da bo zaradi tega tudi manjši interes vlagateljev za sodelovanje, saj morebitna ustavitev prodajnih postopkov pomeni tudi stroške in izgubo časa. »To znižuje vrednost in interes za tarčo z našega prostora,« dodaja. Štemberger ne dvomi, ali se bodo postopki nadaljevali, sprašuje pa se, ali bodo enako hitri in učinkoviti, kot če bi imeli vlado s polnimi pooblastili.

SDH v primežu vladne krize

Zakon o SDH že velja, vendar mora formalno preoblikovanje Soda v holding potrditi še vlada kot skupščina družbe. Vlada bi morala najkasneje do konca julija poslancem predlagati kandidate za nadzornike SDH. Na ministrstvu za finance nam včeraj še niso znali odgovoriti, ali bodo začeli postopke za izbiro nadzornikov. Neuradno je mogoče izvedeti, da bi minister Uroš Čufer to hotel izpeljati, a poznavalci pravijo, da je možnosti za dokončno potrditev nadzornega sveta SDH malo. Enako velja za sprejetje strategije upravljanja, ki bi jo vlada prav tako do 26. julija morala poslati v državni zbor.

Razdolževanje mora iti naprej

Eden pomembnejših projektov slovenske vlade je razdolževanje slovenskega gospodarstva. Vlada je sicer za ta namen spremenila insolvenčno zakonodajo, ki je začela veljati lani decembra, a med predstavniki vlade in nekaterih drugih ustanov potekajo nenehni pogovori o sanaciji gospodarstva. Odstop vlade ne sme zavirati procesov razdolževanja in prestrukturiranja slovenskega gospodarstva, poziva namestnik guvernerja Banke Slovenije Janez Fabijan. »Mi normalno delamo naprej in bomo tudi v prihodnje sodelovali z vlado. Ministri morajo intenzivno in kontinuirano delati naprej, ne pa čakati novo vlado. Gospodarstvo namreč ne more čakati, saj je likvidnost slaba in moramo skupaj s politiko iskati rešitve,« je dejal viceguverner.

Sanacija bank se nadaljuje

Po njegovem mnenju padec vlade ne more zaustaviti procesov na področju sanacije bank, kjer sta Banka Celje in Abanka pred državno dokapitalizacijo. Vlada je namreč že sprejela sklepa o dokapitalizaciji teh bank, ki pa ju mora potrditi še evropska komisija. Na vprašanje, ali bo odstop vlade preprečil zakonsko podaljšanje roka delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je trenutno omejen na pet let, so na finančnem ministrstvu odgovorili: »Sprememba zakona ni odvisna od tega, ali vlada opravlja tekoče posle ali ne. Vlada je namreč v nacionalnem reformnem programu za 2013−2014 že napovedala podaljšanje življenjske dobe DUTB in tako morebitna odločitev za novelo zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ni v nasprotju z razmejitvami, kaj se šteje med tekoče posle.«