Polletni javno-finančni minus znašal 3,8 odstotka

V primerjavi z lanskim polletjem se je primanjkljaj znižal za 0,6 odstotne točke.

Objavljeno
30. september 2015 12.48
reu-GERMANY
Ma. G., gospodarstvo, STA
Ma. G., gospodarstvo, STA
Ljubljana − Javnofinančni primanjkljaj je v prvi polovici leta dosegel 723 milijonov evrov ali 3,8 odstotka BDP, medtem ko se je lani v istem obdobju ustavil pri 807 milijonih evrov ali 4,4 odstotka BDP, so danes sporočili iz statističnega urada. Javni dolg je ob koncu polletja medtem znašal manj kot 30,6 milijarde evrov oziroma 80,8 odstotka BDP.

V prvi polovici leta so se po izračunu urada skupni prihodki države nominalno povečali za 3,6 odstotka na nekaj manj kot 8,23 milijarde evrov, skupni izdatki pa za 2,3 odstotka na 8,95 milijarde evrov. Posledica hitrejše dinamike rasti prihodkov od izdatkov je po pojasnilih statistikov zmanjšanje tekočega primanjkljaja države.

Javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal predvsem v prvem četrtletju. Lani v tem času je dosegel 486 milijonov evrov ali 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), letos pa 405 milijonov evrov ali 4,5 odstotka BDP.

V drugem četrtletju je primanjkljaj ocenjen na 318 milijonov evrov, kar je skoraj enako kot v drugem četrtletju lani, ko je dosegel 320 milijonov evrov. Zaradi rasti BDP v tem času pa je bil primanjkljaj v deležu od BDP lani 3,3 odstotka, letos pa 3,2 odstotka.

Javni dolg se je ob koncu drugega četrtletja ustavil pri 30,595 milijarde evrov ali 80,8 odstotka BDP. To je bilo za 153 milijonov evrov manj kot ob koncu prvega četrtletja, ko je bil v dolg v deležu od BDP pri 81,8 odstotka BDP.

Primanjkljaj države v letu 2014 je po redni letni reviziji znašal 1,85 milijarde evrov ali pol odstotka BDP, kar je za 0,1 odstotne točke več kot po oceni iz marca, so še sporočili s statističnega urada.

Rast davčnih prihodkov

Prihodki države od davkov in socialnih prispevkov so se v 2014 glede na leto prej skupno povečali za tri odstotke in so znašali 13,7 milijarde evrov ali 36,8 odstotka BDP. Od tega so prihodki od davkov znašali 8,3 milijarde evrov, prihodki od socialnih prispevkov pa 5,5 milijarde evrov.

V letu 2014 so se glede na leto 2013 najbolj povečali prihodki od davkov na dohodke in premoženje, in sicer za 5,4. Prihodki od dohodnine so se povečali za 1,8 odstotka; znašali so 1,9 milijarde evrov. Statistični urad še ugotavlja, da so se po dveh zaporednih letih upadanja glede na leto 2013 lani povečali tudi prihodki od socialnih prispevkov, in sicer za 1,8 odstotka oziroma na 5,5 milijarde evrov. Pri tem je bila rast predvsem na račun prihodkov od socialnih prispevkov gospodinjstev (zaposlenih, samozaposlenih in nezaposlenih).