Polom izbrancev ljudstva

Torkovo neimenovanje vseh treh kandidatov za fiskalni svet v parlamentu je bil pričakovano. Drugače niti ni moglo biti: očitno niti politični poziciji niti opoziciji ni v interesu, da bi dobili resen in vsaj približno politično neodvisen fiskalni organ, ki bi javnost in oblast opozarjal na stranpoti in presežne primanjkljaje državnega in občinskih proračunov in celotnih javnih financ.

Začelo se je tako, da je vladajoča koalicija lani sprejela slabo premišljen zakon, ki za člane fiskalnega sveta zahteva očitno nedosegljivo dvotretjinsko večino 60 glasov v državnem zboru – za guvernerja in člane sveta Banke Slovenije jih denimo zadošča že 46. Vlada je morala zaradi tako nerazumno visoko postavljene politične letvice, verjetno najvišje in najbolj »papeške« v Uniji, ponoviti razpis in ga dvakrat podaljšati, ko pa je končno prišla do trojice doktorjev ekonomije, ki so bili pripravljeni zastaviti svoje ime za delo v fiskalnem svetu, je za njihovo imenovanje zmanjkalo sedem opozicijskih glasov. SDS in nepovezani poslanci so bili proti, ker jih bojda vlada ni nič vprašala, ko je med desetimi prijavljenimi izbrala cvetober treh kandidatov, združeni levici je šlo najbolj v nos, ker v fiskalnem svetu ni tudi sindikalista iz javnega sektorja, v Novi Sloveniji, kjer sicer radi poudarjajo skrb za javne finance, pa so bili pred glasovanjem modro tiho. Razbrati je bilo tudi, da se je del opozicije tako maščeval poziciji tudi za njeno nesporno kadrovsko lomastenje pri imenovanjih v druge pomembne inštitucije kot so SDH, ESČP itd.

Posledice so porazne: Slovenija je še naprej edina članica Unije brez delujočega fiskalnega sveta. In očitno bo še kar nekaj časa tako, saj si težko predstavljamo, kdo se bo po parlamentarnem fiasku kandidatov Kozamernika, Senjurja in Kračuna še prijavil na prihodnji razpis za člane fiskalnega sveta, ki ga bo že tretjič razpisalo Mramorjevo ministrstvo za finance. Na piko nas bodo vzeli v evropski komisiji in famoznih bonitetnih agencijah, to je jasno, a še bolj bi se morali zamisliti nad našimi političnimi upravljavci doma. Ti so očitno pozabili, v kako globoki krizi je bila država tri, štiri leta nazaj, z dvomilijardnimi letnimi primanjkljaji v javnih financah in praktično bankrotiranimi državnimi bankami. Da naša država ne bo znova krenila po tej pogubni poti, potrebuje učinkovite inštitucije in ena od ključnih je – poleg kredibilnih SDH in »slabe« banke – prav fiskalni svet. Tega Slovenija nikakor ne more niti ustanoviti, kaj šele, da bi lahko začel pravočasno delovati in opozarjati na luknje, dubioze, nepravilnosti, neustrezno porabo in druge grožnje javnim financam in makroekonomski stabilnosti države. Situacija je kritična, ker se nam je v osmih letih delež javnega dolga v BDP skoraj početveril, za obresti plačujemo skoraj poldrugo milijardo evrov letno. Slovenija si slabega upravljanja z javnimi financami res ne more več privoščiti. Učinkovit, glasen fiskalni svet bi bil v tej luči lahko prvovrsten nacionalni interes in pomembna varovalka za davkoplačevalce – ki pa so zdaj, žal, še enkrat žrtev poloma, popolne nekooperativnosti, nedržavotvornosti in votlega prestiža izvoljenih političnih elit.