Tiskane izdaje
Ljubljana - Jutri bodo na ministrstvu za finance predstavili podpis poravnave med Republiko Slovenijo in pritožnikom Azizom Sadžakom v zadevi poplačila vlog deviznih varčevalcev. Podpis poravnave med Slovenijo in pritožnikom, ki je državo tožil zaradi nezmožnosti, da po razpadu nekdanje SFRJ dvigne devizna sredstva z računov pri nekdanji Glavni podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu ter Investbanki, je pomemben korak na poti k izvršitvi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, so sporočili iz finančnega ministrstva.
Kljub temu, da je Slovenija svoje obveznosti iz naslova individualnih ukrepov izpolnila s tem, ko je Azizu Sadžaku v roku izplačala odškodnino za nepremoženjsko škodo, pa je postopek pred Sodiščem še vedno odprt, in sicer v delu, ki se nanaša na plačilo premoženjske škode. To predstavlja še neizplačana devizna vloga pritožnika, ki jo je imel pri Ljubljanski banki oziroma njeni Glavni podružnici Sarajevo, po stanju na dan 31. december 1991, skupaj z obrestmi.
Ker postopek pred Sodiščem še ni zaključen, je mogoče premoženjsko škodo pritožnika izplačati tudi na podlagi prijateljske poravnave, pri čemer metodologija izračuna in pogoji izplačila njegove »stare« devizne vloge skupaj z obrestmi temeljijo na Zakonu o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (ZNISESČP). Tak način izplačila še odprtega dela zahtevka za pravično zadoščenje v delu, ki se nanaša na premoženjsko škodo, je v konkretnem primeru tako v interesu pritožnika (hitrejše izplačilo) kakor tudi Republike Slovenije. Sklenitev prijateljske poravnave pa predstavlja tudi pozitiven signal tako Svetu Evrope kot sodišču.
Pri tem na ministrstvu dodajajo, da Republika Slovenija izplačilo pravičnega zadoščenja na podlagi prijateljske poravnave že uporablja v postopkih pred sodiščem, v katerih kršitev pravic(e) po Konvenciji ni sporna, (ne)premoženjska škoda pa je določena ali določljiva.
