Uspešno črpanje odvisno od uspešnih projektov

Poročilo o črpanju je presek stanja do konca junija 2014 kaže pregled izvajanja, a tudi identificira težave in navaja predloge rešitev.

Objavljeno
09. oktober 2014 16.32
reu evri
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo

Ljubljana - Slovenija je v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2014 od 4,1 milijarde evrov razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike (EU del) potrdila za 4,95 milijarde oziroma 120,75 odstotkov instrumentov, za 4,19 milijarde evrov (EU del) ali 102,32 odstotkov sredstev je podpisanih pogodb, iz državnega proračuna je bilo izplačanih nekaj več kot 2,85 milijarde evrov (EU del) ali 69,60 odstotkov razpoložljivih sredstev, v državni proračun pa je bilo iz bruseljske blagajne povrnjenih 2,64 milijarde evrov (EU del) ali 64,41 odstotkov razpoložljivih sredstev.
V prvih šestih mesecih leta 2014 je državni proračun v odnosu do bruseljskega proračuna imel neto proračunski presežek, visok 137 milijonov evrov. Jasno pa je, da se bo morala dinamika izplačil v letu 2014 in 2015 še dodatno povečati. To pomeni, da bodo morala izplačila znašati vsaj 800 milijonov evrov (EU del), kar pomeni 60-odstotno povečane dinamike izplačil iz slovenskega proračun, je zapisano v poročilu o črpanju, s katerim se je danes seznanila tudi vlada.


Kakor so zapisali v sporočilu po seji vlade, je uspešno črpanje kohezijskih sredstev odvisno od uspešnih projektov, SVRK pa prednostno spremlja in odpravlja nepotrebne ovire in težave za izvajanje projektov.


Kakor je znano, SVRK zdaj vodi ministrica brez listnice Violeta Bulc in videti je, da so se pospeški za črpanje in urejanje številnih problemov, ki ga spremljajo pospešeno odvijajo. Poročilo: Prednostna naloga SVRK in ministrstev vključenih v izvajanje kohezijske politike je pospešeno izvajanje ukrepov, ki bodo preprečili oziroma zmanjšujejo tveganje izgube evropskih sredstev ob morebitni neizvedbi že potrjenih projektov oziroma ob morebitnih naknadnih finančnih korekcijah.


Ministrstva izvajajo ukrepe za dobro finančno upravljanje oziroma dobro delovanje sistema izvajanja kohezijske politike (spremljanje izvajanja projektov ter časovne dinamike med posredovanjem), vendar pa je vse to odvisno tudi od dejavnikov, na katere ne morejo vplivati. Zato je nujno, da vsi akterji, ki so vključeni v sistem upravljanja s sredstvi kohezijske politike aktivno sodelujejo in pripomorejo k temu, da bodo postopki tekli hitro in učinkovito.