Tiskane izdaje
Ljubljana -Predlog zakona o izvensodno reševanje potrošniških sporov je po pojasnilih državne sekretarke z gospodarskega ministrstva Margarete Guček Zakošek sistemski zakon, s katerim želijo povečati pravno varnost potrošnikov in ponudnikov na trgu na vseh gospodarskih področjih z zagotovitvijo učinkovitih, enostavnih, hitrih in cenovno dostopnih izvensodnih postopkov, spodbuditi tovrstno reševanje sporov ter odpraviti ovire, ki bi odvračale od sodelovanja pri teh postopkih.
Spori so nizke premoženjske vrednosti
Državna sekretarka je dodala, da so tipični potrošniški spori razmeroma nizke premoženjske vrednosti, so pa pogosti in potrošnik v njih ponavadi nastopa kot šibkejša stranka. Zakon predvideva, da se v spor vključi tretja, nevtralna oseba, ki v izvensodnem, strukturiranem postopku pomaga potrošniku in ponudniku doseči sporazume, predlaga rešitev in po sporu sprejme zavezujočo odločitev.
Guček Zakoškova verjame, da bo imel zakonski predlog ugodne učinke na gospodarstvo. Potrošniki se bodo z odločitvijo za izvensodno reševanje spora izognili visokim pravnim stroškom, ponudniki pa bodo ohranili konkurenčno prednost, saj bo na ta način zaupanje potrošnikov do njih ostalo. Hkrati bodo s takim načinom reševanja sporov razbremenjena tudi sodišča, je poudarila.
Predlog zakona o izvensodnem reševanju potrošniških sporov terja tudi spremembe šestih spremljajočih zakonov - o potrošniških kreditih, o poštnih storitvah, o elektronskih komunikacijah, o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, o plačilnih storitvah in sistemih ter spremembe energetskega zakona.
Večja posebnost je po besedah Guček Zakoškove obvezno sodelovanje ponudnikov v postopkih izvensodnega reševanja potrošniških sporov. Obvezno izvensodno reševanje je predlagano v štirih spremljajočih zakonih, medtem ko predlagani sistemski zakon določa pravilom prostovoljno sodelovanje ponudnikov v postopkih, a hkrati dopušča ureditev, ki nalaga ponudnikom obvezno sodelovanje, če tako določa poseben zakon.
Učinkovito reševanje spora, hitrejše delo in boljša zaščita
Poslanci so v razpravi enotno podprli sistemsko ureditev izvensodnega reševanja potrošniških sporov, saj da bo tak način pripomogel k učinkovitejšemu reševanju spora, hitrejše delo in boljšo zaščito končnega uporabnika, hkrati pa da se bodo z izvensodnim reševanjem sporov razbremenila sodišča.
V poslanski skupini SDS, ki paketu zakonov sicer ne bodo nasprotovali, so medtem opozorili, da predlagana ureditev lahko tudi poveča birokratske ovire in predvsem mikro, malim in srednjim podjetjem nalaga določene dodatne aktivnosti, ki jih bodo obremenile tako finančno kot z birokratskega vidika. Zato so k zakonu o izvensodnem reševanju potrošniških sporov pripravili dopolnilo, ki bi odpravil te ovire za podjetja.
Poslanci ZL so so medtem krovni zakon označili kot pomanjkljiv in neučinkovit, evropske direktive pa so po njihovem v zakon prenesene neustrezno. Takega zakona po besedah Franca Trčka ni mogoče podpreti, zato predlagajo dve dopolnili, ki bosta, tako poslanec, na ključnih mestih izboljšali položaj potrošnikov.
V ZL tako predlagajo, da pristojbina za reševanje sporov znaša pet evrov in ne 20 evrov, kot predvideva predlagani zakon. Guček Zakoškova je v zvezi s tem opozorila na možnost zlorabe instituta izvensodnega reševanje spora, do katere bi lahko prišlo ob prenizki ceni, hkrati pa pojasnila, da zakon določa zgolj maksimalno ceno, izvajalec pa bo imel diskrecijsko pravico, da se odloči, koliko bo zaračunal in ali bo sploh zaračunal pristojbino ali ne.
Prag vrednosti: 30 evrov
Ob vztrajanju poslancev ZL, da je za marsikaterega potrošnika 20 evrov previsoka cena, pa je Guček Zakoškova poudarila, da je na poslanskih klopeh zakon o izvensodnem reševanju sporov in ne zakon o varstvu potrošnikov. Pri izvensodnem reševanju sporov izvajalci zastopajo dve strani, tako potrošnike kot podjetja, je opozorila.
V ZL se prav tako ne strinjajo s predlaganim zakonskim določilom, da so lahko predmet izvensodnega reševanja potrošniški spori, večji od 30 evrov. Kot pravi Trček, bo tako prišlo do izključevanja ljudi, ki jim je 30 evrov nek zgodnji domet. Zato predlagajo dopolnilo, po katerem bi lahko bili predmet izvensodnega reševanja tudi spori, ki so nižji od te vrednosti.
Guček Zakoškova je sicer pojasnila, da želijo z določanjem spodnjega praga vrednosti pri 30 evrih preprečiti možnost nepotrebne administrativne obremenitve izvajalcev in zagotoviti učinkovitost reševanja spora. Podjetja se lahko sicer za postopek odloči tudi pri nižji vrednosti.
