Tiskane izdaje
Ljubljana – Večina poslancev državnega zbora je glasovala za malo davčno reformo, v kateri so spremembe in dopolnitve zakonov o dohodnini, davku od dohodkov pravnih oseb in davčnem postopku. Tako so okoli 16. ure po sedmih urah zaključili razpravo in odločanje o dopolnilih k davčnemu paketu.
Zdaj se mora o mali davčni reformi izreči še državni svet. Slišati je, da si nekateri svetniki prizadevajo za veto nanj.
Združenja so se povezala proti vladi
Mala davčni paket prek popravkov pri dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb iz gospodarstva k posameznikom prerazporeja okoli 60 milijonv evrov, vlada pa bo morala poiskati še nadomestni vir za blizu 57 milijonov evrov.
Zaradi izboljšav v korist zavezancev bodo proračunski prihodki iz dohodnine po pričakovanjih vlade namreč nižji za okoli 107 milijonov evrov, približno 60 milijonov namerava zbrati prek višje davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb.
Zaradi računa, ki ga je vlada prek tako imenovane male davčne reforme izstavila gospodarstvu, se dviguje upor v več gospodarskih interesnih združenjih, ki so se ob 15. uri v znak odpora pred državnim zborom prebrala protestno izjavo.
Proti davčnemu paketu, ki mora zdaj še v presojo državnega sveta, so se povezale Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetništva ter Klub slovenskih podjetnikov – SBC.
Drobtinice za gospodarstvo
Vladi sporočajo, da se bodo še vrnili na ulico: »V četrtek smo na tiskovni konferenci dejali, da je ulica enaka za vse. Danes smo že prvič na ulici. Pozivamo poslance k pravičnosti, da nam ne bo treba kmalu spet na ulice.«
Ključni predstavniki gospodarstva so si v zvezi z davčnimi spremembami več mesecev prizadevali z argumenti prepričati vlado, da naj bo davčna reforma odločna, razvojna in pravična, poudarjajo podpisniki protestne izjave: »Ugotavljamo, da vlada naših argumentov ni upoštevala. Pri tem se je sklicevala na javno-finančno konsolidacijo, zaradi katere menda ni mogoče storiti nič več.«
Pri tem posebej izpostavljajo, da država zdaj z davki pobere pobere 1,3 milijarde več kot leta 2013, sadove po mnenju protestnikov uživajo le v javnem sektorju: »Torej ne drži, da ni možna odločnejša davčna reforma. Drži pa, da vlada bremena deli krivično. Javnim uslužbencem v povprečju deli po tisoč evrov bruto višje plače na leto. Zaposlenim v gospodarstvu, ki pomeni večino volivcev, z davčnimi spremembami ponuja le drobtinice – v povprečju letos dobijo 24 evrov bruto na leto, prihodnje leto okoli 150 evrov evrov. Podjetja pa celo dodatno obremenjuje, tudi z davčnim prestrukturiranjem, o čemer se danes odloča v državnem zboru.«
Predstavniki petih gospodarskih združenj so pred parlamentom s skupno izjavo znova poudarili, da predlagana mini davčna reforma zanje ni sprejemljiva. Foto: Jure Eržen/Delo
V dvorani niso upoštevali apela
Večini slovenskih davkoplačevalcev, ki delajo v gospodarstvu, vlada ponuja drobtinice, »podjetjem pa po nepotrebnem z višjimi davki jemlje še več razvojnega potenciala«, ugotavljajo v delodajalskih združenjih, ki so so se povezala zaradi vladnega davčnega paketa.
Poslanci državnega zbora pozivov, ki jih je bilo slišati izpred parlamenta niso upoštevali, ampak so kmalu za protestom z večino glasov pritrdili vladi.
»Apeliramo na poslance, naj ne pustijo gospodarstva in vseh zaposlenih v njem na cedilu in naj v skladu z interesom večine svojih volivcev zahtevajo odločno in pravično davčno reformo, davčno prestrukturiranje pa zavrnejo,« so jih poskušali prepričati protestniki.
Poslanci so danes odločali tudi o denarju za politične stranke: vlada je namreč z dopolnitvami zakonov o dohodnini in davku od dohodkov pavnih oseb odpravila triodstotno olajšavo za donacije političnim strankam.
Hkrati pa so poslanci izboljšali svoj dohodninski položaj, saj večina zasluži več kot 1,64 odstotka povprečne mesečne bruto plače v državi. Po izračunih ministrstva za finance bo namreč nova dohodninska lestvica izboljšala neto dohodke zavezancev, ki na mesec presežejo 1,64 odstotka povprečne plače v državi.
Večina sprememb iz malega davčnega paketa bo veljala za davčna leta po 1. januarju 2017.
