Maja Krumberger: Potrebujemo dobre temelje zdravstva

Ljubljana – S predlagano zdravstveno reformo, ki predvideva ukinjanje dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj (DZZ), tri  slovenske zdravstvene zavarovalnice še vedno niso bile seznanjene. Sprašujejo se, ali se s predlogi rešujejo najbolj pereči problemi slovenskega zdravstva ali pa bo na koncu z opustitvijo DZZ ogrožena tudi fiskalna vzdržnost.

V največji zdravstveni zavarovalnici Vzajemna menijo, da je zdravstvena reforma nujna, toda predvsem na strani organizacije zdravstva, ki danes tudi zaradi znano izjemno dolgih čakalnih dob sploh ni več dostopno za vse. Vzajemna: »Najprej je treba poskrbeti za dobro organizacijo zdravstva in jasno opredeliti košarico pravic, ureditev financiranja je šele naslednji korak. Financiranje je streha, najprej moramo postaviti dobre temelje. V zvezi z morebitnimi novimi dajatvami bo moralo svoje povedati finančno ministrstvo, pa tudi vsak posameznik, ki bo tudi vsak sam zase dobil izračun, koliko (več) bo s to dajatvijo moral obvezno plačevati.«

Iz  predlogov, ki jih je nanizala ministrica Milojka Kolar Celarc, ni razvidno, ali ti rešujejo probleme, s katerimi se srečuje slovensko zdravstvo ali pa se jih preprosto odlaga, je odločna Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja. Po mnenju združenja je ključno to, da se po novem kreira sistem enega plačnika, torej ene kontrole nad ceno in kvaliteto storitve zdravstvenega sistema, kar ni dobro. Krumbergerjeva: »Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije tako postane edini plačnik z velikimi pooblastili, kreira se monopolna situacija, ki nikdar ni dobra. Veliko bolje bi bilo zadržati sistem več plačnikov in več oči v procesu nadziranja izvajalcev.« Tudi pri Vzajemni poudarjajo, da bi bil potreben razmislek, ali je monopolizacija financiranja dobra, saj povsod v najboljših zdravstvenih sistemih po Evropi in v svetu spodbujajo konkurenčnost in se morajo tako izvajalci kakor zavarovalnice za bolnike boriti in jim nuditi najboljše storitve. 

Zavarovalnice k reformi niso bile povabljene

Pri Triglav, Zdravstveni zavarovalnici se sprašujejo: »Kaj bo standard zdravstvenih storitev, ki ga lahko ljudje za zbran denar pričakujejo in kaj nadstandard, ki ga bodo morali dodatno plačati? Prav definicija standarda je tista temeljna pravica posameznika v zvezi z dostopanjem do kakovostnih zdravstvenih storitev, takoj ko jih potrebuje. Ni jasno, koliko dodatnih sredstev bo na razpolago za reševanje nakopičene zdravstvene problematike in dolgoročno vzdržnost sistema.«

Zavarovalnice opozarjajo na analizo Svetovne zdravstvene organizacije, v kateri se je ugotovilo, da naše DZZ ščiti ljudi pred negativnimi učinki doplačil in da bi lahko njegova opustitev ogrozila celo fiskalno vzdržnost. Triglav: »Zato morajo biti posegi v tako obsežne sisteme, kot je zdravstveno varstvo, izjemno premišljeni. In biti plod splošnega konsenza vseh deležnikov sistema, saj lahko drugače pride do nepopravljivih posledic za zdravstveni sistem in posameznike. 

Zavarovalnice že mesece predlagajo dialog.« Ali kot je poudarila Maja Krumberger: »Zdravstvena reforma ne more biti projekt enega ministra, ampak rezultat širokega soglasja deležnikov, na katere bo reforma neposredno vplivala. Prav tako en zakon oz. izhodišče zakona še ne pomeni reforme.« Pretvarjati se, kot da zavarovalnic, ki danes v Sloveniji ustvarjajo več kakor 5 odstotkov BDP, ni, oziroma spregledati njihovo vlogo, je milo rečeno, kratkovidno, pravi Krumbergerjeva. A dejstvo je, da zavarovalnice k zdravstveni reformi niso bile povabljene. Kljub temu so pri iskanju rešitev za dolgoročno finančno vzdržnost pripravljene sodelovati. Ukinjanje dodatnih zdravstvenih zavarovanj seveda lahko pomeni izgubo dela premij zavarovalnic, vpliva lahko tudi na število zaposlenih, priznavajo pri zavarovalnici Adriatic Slovenica. A menijo, da bo prebivalstvo tudi ob najavljenih spremembah sistema potrebovalo dodatno zdravstveno zaščito, kar zavarovalnice že ponujajo. Tudi pri Triglavu poudarjajo, da bodo tudi v prihodnje »nudili zavarovanja, ki omogočajo visoko zavarovanost prebivalstva in s tem zmanjšanje za plačila zdravstvenih storitev iz žepa.«

Tri dopolnilne zdravstvene zavarovalnice pri nas zberejo okrog 470 milijonov evrov premije na leto. Do njihove ukinitve naj bi prišlo po zdajšnjih napovedih sredi leta 2019. Zavarovalnice se na novo realnost pripravljajo. Že ob včerajšnji prvi medijski predstavitvi reforme so jih, tako zavarovalnice, množično klicali zaskrbljeni zavarovanci.