Potrebujemo več etičnih bank in etike v bankah

Etične banke – banke za ljudi: S posojili družinam in realnemu gospodarstvu Banca Etica v finančnih krizah zgolj raste.

Objavljeno
16. julij 2014 17.42
Jerneja Grmadnik, Delo.si
Jerneja Grmadnik, Delo.si
Padova – Umanotera je z Zadrugo eTRI pred kratkim predstavila pobudo za prvo etično banko v Sloveniji. Mario Crosta je generalni direktor Bance Etica iz Padove, ki podpira socialno-podjetniške in okoljske projekte ter že 15 let dokazuje, da je majhna in alternativna banka lahko uspešna na trgu.

V 15 letih je Banca Etica financirala več kot 23.000 družin in socialnih podjetij v skupni vrednosti 1,8 milijarde evrov, 70 odstotkov vseh posojil pa namenila neprofitnim organizacijam, ki se ukvarjajo z zmanjševanjem emisij CO2, ekološkim kmetijstvom, pravično trgovino in socialnimi projekti.

Banca Etica, kot pove že samo ime, deluje po principih etičnega bančništva. Katere so glavne razlike v primerjavi z drugim bankami?

Glavna značilnost naše banke je popolna transparentnost. Ta se nanaša na pogodbena razmerja, ki so vedno vezana na identificirano osebo – fizično ali pravno osebo, in na financiranje. Vsa dodeljena posojila so namreč vidna na spletu. Druga značilnost je, da smo sicer banka, organizirani pa smo kot kooperativa, kar pomeni, da ima vsak deležnik (za vstop v lastništvo je potrebnih najmanj 277 evrov) ne glede na svoj vložek en glas tako kot preostali. Imamo lokalne odbore, ki se sestajajo na skupščinah in volijo vodstvo. Tudi število mandatov je omejeno z namenom, da bi se povečala participacija, razlike med najvišjo in najnižjo plačo zaposlenih v banki pa so ena proti šest. Še tretja značilnost je, da poudarjamo socialni kapital – to pomeni, da investiramo v projekte in subjekte, ki pozitivno vplivajo na družbo in okolje ter so torej trajnostno naravnani. Pri ocenjevanju upoštevamo srednje in dolgoročne učinke, s ciljem najboljše donosnosti. To nam omogoča, da rastemo in da je naš delež slabih posojil manjši od dveh odstotkov, medtem ko je povprečje v bančnem sistemu 7,7 odstotka. To je dokaz, da etična banka lahko obstaja na trgu in da je tudi dobičkonosna. Lani smo imeli 1,6 milijona evrov dobička, ki smo ga nekaj namenili za dobrodelne namene in socialne aktivnosti, največ pa za krepitev kapitala.

S kakšnimi razlogi ste pred 15 leti ustanovili takšno banko?

Na noge smo hoteli postaviti banko, ki bi delala po solidarnostnih pravilih, upoštevala določene etične vrednote in ki bi financirala realno gospodarstvo. To, kar bi sicer morala početi vsaka banka. Ustanavljanje banke se je začelo v 90. letih, pobudniki pa so bile nevladne organizacije in kooperative, ki so podpirale ekološko in pravično trgovino, ter tudi katoliške in laične organizacije. Banka naj bi v ospredje postavljala človeka, okolje in lokalno skupnost. Zbrali smo 12,5 milijarde lir ustanovitvenega kapitala, kar je danes približno šest milijonov evrov, trajalo pa je nekaj let, da smo naše namere prijavili Banki Italije.

S kakšnimi težavami ste se spopadali na začetku? Pri nas po nedavni raziskavi Mediane komaj deset odstotkov ljudi pozna načela etične banke, poleg tega so tu zakonske ovire, dovolj začetnega kapitala, kompetence ...

Naša banka je postopno pridobivala prepoznavnost, saj ljudje o bankah in etiki navadno niso navajeni govoriti v isti sapi. Na začetku ni bilo mišljeno, da bi imeli vse storitve tudi za fizične osebe, denimo, bančne kartice, a je bilo povpraševanje tako veliko, da smo morali spremeniti poslanstvo. Zdaj imamo tekoče in varčevalne račune, spletno bančništvo, takšna in drugačna posojila. Ustanovili smo tudi družbo, ki upravlja etične sklade Etica SGR, sicer pa smo osredotočeni na štiri sektorje: socialne kooperative, mednarodne projekte ter kulturni in okoljski sektor. Največ naših komitentov je družin, ki živijo v večjih mestih po Italiji. Sicer pa so naše stranke poleg fizičnih oseb tudi socialne kooperative, neprofitne organizacije, socialna podjetja ter čedalje bolj tudi mikro in mala podjetja, ki poslujejo po socialnih podjetniških principih.

Niti v času največje bančne krize niste poslovali negativno, število komitentov – zdaj jih je že več kot 37.000, se vam je celo povečalo. So ljudje postali nezaupljivi do svojih bank?

Z vsako krizo pridobimo nove stranke. Ko se je Italija pred kakšnim letom odločila za zakon za krepitev kapitala bank iz javnih financ, smo rekli, da mi denarja davkoplačevalcev ne bomo sprejeli – naslednji dan so bile naše podružnice polne ljudi, ki so hoteli pri nas odpreti račun. Opazili smo, da hočejo biti varčevalci odgovorni do tega, kam gre njihov denar, in da želijo vedeti, kako se ga upravlja. Imamo 17 podružnic, 26 letečih agentov, ki izvajajo storitve tam, kjer jih nimamo, v celotni banki pa je zaposlenih 220 ljudi. Seveda smo še vedno majhni v primerjavi z drugimi bankami, a že od začetka poslujemo stabilno in ustvarjamo dobiček. Zadnjih nekaj let se veliko ukvarjamo s spletno ponudbo, ker bi svoje storitve radi ponudili tudi v mestih, v katerih nismo navzoči.

Za depozite imate sicer nižje obresti kot pri drugih, komercialnih bankah. S čim torej prepričate varčevalce?

Mi spravljamo ob živce ekonomiste, saj se prihranki komitentov povečujejo in ti več varčujejo. Obresti so za varčevalce resda nižje kot v drugih bankah, a kljub temu rastemo. Ljudi sicer zanima plemenitenje denarja, a hkrati jih zanimajo tudi stabilnost, varnost in to, za kaj se denar uporabi. Lahko pa dajemo ugodnejše kredite. Tisto, kar torej priznavamo manj varčevalcem, plačajo manj ljudje ali organizacije, ki jim denar posojamo. Pri tem tudi ne določamo obrestnih mer glede na velikost stranke in imamo obrestne mere enake po celotni Italiji, saj je sicer jug pri kreditiranju precej bolj kaznovan kot sever.

Financirate predvsem projekte, ki niso dobičkonosno naravnani. Kako ocenjujete tveganja, ko podeljujete kredite?

Imamo določeno politiko, ampak predvsem stremimo k osebni obravnavi. Nekomu, ki bi si rad izposodil denar, tudi svetujemo in pogledamo, kaj mu skladno z njegovim poslovnim načrtom lahko ponudimo. Etično bančništvo ne pomeni, da je to usmiljeno bančništvo in da dajemo posojila vsakemu. Če projekt nima finančne vzdržnosti, mu rečemo ne – in velikokrat rečemo ne.

Švedska JAK Bank je zanimiva banka, ki, denimo, ne obračunava obresti. Podobno delujejo tudi islamske banke. Kaj si mislite o tem?

Islamske banke so zelo podobne etičnim bankam, nimajo obresti, a imajo drugačne mehanizme, tudi banko JAK smo si ogledali. To je zelo zanimiv mehanizem; ljudje, ki mislijo, da bodo čez nekaj časa potrebovali kredit, začnejo takoj vlagati denar, banka pa v zameno nudi kartico zaupanja – ko pozneje zaprosiš za kredit, ti ni treba plačati obresti, ni pa treba plačati niti obresti na depozite. Vsekakor je to zanimiv mehanizem, ki ti dovoli, da se znebiš tržnih nihanj, in ki smo ga tudi sami vzeli pod drobnogled.

Kako na vas gleda konkurenca?

Na začetku so nas druge banke obravnavale kot skupino pridnih fantov, ki bodo kmalu pogoreli v svetu bančništva. A po statistiki, ki sem jo pred kratkim gledal, sem opazil, da je od leta 1999 propadla vsaka četrta banka, ki je bila ustanovljena takrat, mi pa smo še vedno uspešni. Počasi nam je uspelo, da smo okužili trg in da zdaj obstajajo banke, ki nas posnemajo in ki znotraj svojih storitev ponujajo tudi etično financiranje. Sami se zelo trudimo, da bi z različnimi izobraževanji in predavanji spreminjali odnos do ekonomije, ki je danes odtujen od ljudi. Potrebujemo več etičnih bank in več etike v bankah.

Tudi v Sloveniji obstaja pobuda za ustanovitev pravične banke. Kaj glede na vaše izkušnje svetujete iniciativi?

Pomembno je, da se organizirajo ljudje, ki verjamejo v tak model in ki jih družijo podobne vrednote. Ker pa govorimo o banki, je pomembno tudi, da sodelujejo kompetentni ljudje, saj je potrebnega veliko finančnega znanja. Obstajajo tudi mednarodne organizacije, ki podpirajo takšne pobude, kot so Sefea, Febea in druge organizacije etičnih in alternativnih bank, ki lahko svetujejo.