Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020, ki navaja presek stanja od januarja 2014 do konca septembra 2016 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta. Poročilo bo posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije, so objavili na spletni strani vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Kakor je znano, je v tej finančni perspektivi slovenija upravičena do 3,1 milijarde evrov evropskih sredstev.
Že iz omenjene nove perspektive je bilo potrjenih za dobrih 715 milijonov evrov projektov, programov in javnih razpisov oziroma 24 odstotkov razpoložljivih sredstev (EU del). O tega je bilo za nekaj več kot 591 milijonov evrov oziroma 20 odstotkov podpisanih pogodb, iz državnega proračuna pa je bilo izplačanih več kot 37 milijonov evrov, kar predstavlja 1,2 odstotkov razpoložljivih sredstev.
Povračila iz evropskega proračuna še niso bila realizirana. Zahtevke za odobrene projekte za zdaj zalaga slovenski proračun iz 90 milijonov evrov avansa, ki ga je Slovenija (tako kot tudi druge države članice) prejela s strani Evropske komisije ob odobritvi operativnega programa za obdobje 2014-2020. Ko bo država zaključila z akreditacijo sistema izvajanja - predvidoma konec leta, bodo v Bruselj posredovani prvi zahtevki za povračilo sredstev, v naslednjem koraku pa bo slovenski proračun realiziral prve prilive iz blagajne EU iz naslova evropske kohezijske politike.
Tudi zadnji podatki za novembrsko dinamiko potrjevanja projektov kažejo v primerjavi s septembrom napredek. Tako je bilo doslej skupaj izdanih 141 odločitev o podpori v skupni vrednosti več kot 776 milijonov evrov oziroma 25 odstotkov razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike (EU del).
Sodelovanje SVRK in obeh kohezijskih regij
Vlada se je s posebnim Sporazumom med SVRK in obema Razvojnima svetoma obeh slovenskih kohezijskih regij - kohezijske regije Vzhodna Slovenija in kohezijske regije Zahodna Slovenija - zavezala k sodelovanju pri pogajanjih o evropski kohezijski politiki po letu 2020.
Očitno bo poslej tudi še več sodelovanja med vladnim SVRK in razvojnima svetoma pri oblikovanju stališč, ki bodo v največji možni meri odražala skupne interese vlade in kohezijskih regij na področju evropske kohezijske politike po letu 2020. To se bo udejanjalo tako, da bo SVRK kohezijski regiji obveščal o vseh relevantnih dokumentih EU in se z njima posvetoval glede skupnih stališč Slovenije. Na drugi strani pa bosta kohezijski regiji SVRK obveščali o dokumentih v okviru regionalnih povezav, kot je Skupščina evropskih regij.
