Tiskane izdaje
Kaj čaka slovensko gospodarstvo v novem recesijskem letu 2013? Vse napovedi, domače in tuje, pravijo, da se bo po štirih letih krize še naprej krčilo.
»V jesenski napovedi predvidevamo za leto 2013 nadaljnje zmanjšanje BDP za 1,4 odstotka. Zadnja gibanja kažejo, da ni razlogov za spreminjanje te napovedi. Predvideli smo poslabševanje razmer v mednarodnem okolju do polovice prihodnjega leta. To so potrdile tudi poznejše napovedi. Nadaljevale se bodo zaostrene razmere v mednarodnem okolju, ki bodo vplivale na naš izvoz. Še naprej pričakujemo zmanjševanje domače porabe – državne in zasebne. Upad investicij pa bo prihodnje leto manjši, ker smo dosegli že tako nizko raven. Predvideno je tudi močnejše črpanje evropskih sredstev. Menimo, da je ob koncu finančne perspektive v letu 2013 to črpanje treba pospešiti,« je glavne gospodarske napovedi Umarja za prihodnje leti strnila namestnica direktorja Maja Bednaš. Če gospodarsko prognozo 2013 povzamemo s konkretnimi številkami, je rezultat približno takšen: naš BDP bo znašal približno 35,5 milijarde evrov, število brezposelnih se bo povzpelo na 120 tisoč, realne plače se bodo skrčile za dober odstotek, izvoz in uvoz bosta stagnirala, inflacija pa bo zmerna, približno dvoodstotna.
Gledano širše, gospodarstveniki pozdravljajo odločitev sindikatov javnega sektorja, da odstopajo od pobude za referendum na zakon o izvrševanju proračuna. S tem bo lahko proračun 2013 čimprej operativen, lažje se bodo sprostila tudi evropska sredstva (500 milijonov evrov) za naložbe, ki jih v časih gospodarskega zastoja krvavo potrebujemo. V razmerah, ko doma denarja ni, podjetja pa so prezadolžena, Slovenija nujno potrebuje investicijske spodbude in nova delovna mesta, še posebno za mlade. In da bodo mladi lažje prišli do prvih zaposlitev, bo potrebna tudi reforma trga dela, ki bo spodbudila ustvarjanje novih delovnih mest in mladim odprla možnosti za vstop na trg dela.
V letu 2013 nas čaka še nekaj prelomnih odločitev: vlada se bo verjetno morala v prvi polovici leta dokončno odločiti, ali Slovenija potrebuje mednarodno pomoč, naj bo za kritje proračunskih oziroma javnofinančnih obveznosti ali samo za banke. Prošnja za pomoč bi potegnila za sabo diktat zloglasne trojke (IMF, ECB, evropska komisija). Leto 2013 bo vsekakor minilo v znamenju sanacije bank in gospodarstva, delovati bosta začela kontroverzna slaba banka in slovenski državni holding. Na mizi, za prodajo, bo tudi družinska srebrnina (NLB, Telekom, Zavarovalnica Triglav, Mercator in tako naprej).
Gospodarska kriza se je vrnila v obliki črke W. Državljani predvsem upamo, da nas po začetku padanja konec 2008 ne čaka še peto zapravljeno leto, ampak čas, ko se bo Slovenija počasi odlepila od dna in začela spet rasti in zaposlovati. Odgovornost za to nosita predvsem vlada in politična elita, ki morata preseči svoje ozke oblastniške interese in prepire ter delovati v interesu države in državljanov.
