Tiskane izdaje
V Perspektivi pravijo, da je zahtevek za vračilo sredstev povezan z lansko odredbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), v kateri je ugotovila, da so med 24. majem in 19. novembrom 2012 previsoko vrednotili podrejene obveznice Abanke in Nove KBM in zaradi tega tudi višino sredstev podsklada WorldMix. Vlagateljem, ki so v tem času kupili točke sklada glede na previsoko določeno vrednost enote premoženja (VEP), so morali skladno z odredbo obračunati dodatne enote premoženja, hkrati pa so morali v podsklad nakazati tudi razliko, ki je nastala zaradi previsokih izplačil vlagateljem, ki so iz njega izstopali.
Bralca in druge vlagatelje, ki so prejeli previsoka izplačila, so v družbi pozvali k vračilu preveč izplačanih sredstev. Zahtevek po njihovih besedah temelji na pravilih obligacijskega zakonika (OZ), ki v 190. členu določa, da posameznik, ki brez pravnega temelja obogati na škodo drugega, mora prejeto vrniti.
Da ima družba za upravljanje (DZU) v skladu z določili OZ, če izpolnjuje zakonske razloge, od vlagateljev pravico zahtevati povračilo, so potrdili tudi pri ATVP. V primeru spora o upravičenosti zahtevka odloča sodišče. Glede na mnenja sogovornikov, ki smo jih o tem povprašali, je vnaprej težko podati odgovor na to, ali so bili zakonski razlogi za zahtevek Perspektive DZU izpolnjeni.
Po besedah Mateja Perparja iz odvetniške pisarne Kirm Perpar se upravičenost tovrstnih zahtevkov ugotavlja glede na to, ali je plačnik v času izplačila vedel, da je plačal preveč ali ne. »Če je Perspektiva vrednost obveznic oziroma točke sklada previsoko vrednotila zaradi napake, potem je zelo verjetno, da ima pravico do povračila, če je Perspektiva zavestno izplačevala previsoke vrednosti, pa po pravilih obligacijskega zakonika do vračila zelo verjetno ne bo upravičena,« še pojasnjuje.
Na vprašanje o njihovem vedenju o preplačilih so nam v Perspektivi odgovorili, da o upravičenosti zahtevkov ne dvomijo. Nekateri sogovorniki iz panoge so nam neuradno povedali, da je verjetnost, da so bile obveznice previsoko vrednotene zaradi napake, majhna in da je moral upravljavec takrat bolje poznati njihovo pravo tržno vrednost. Nekateri drugi pa opozarjajo, da so določeni akterji na trgu obveznice takrat previsoko vrednotili tudi zaradi pretirano optimističnih pričakovanj o razvoju krize.
Težave pri določanju vrednosti netržnih VP
Problem napačnega vrednotenja sredstev se po besedah Klemna Kokalja iz družbe Vzajemci pojavlja predvsem pri skladih, ki vlagajo (tudi) v netržne vrednostne papirje (VP); ker so podatki o tržnih VP javni in pregledni, je njihovo napačno vrednotenje skoraj nemogoče.
Pri netržnih VP pa prodajalec ceno določa na podlagi različnih, tudi zelo subjektivnih dejavnikov, njihova dejanska oziroma tržna cena pa znaša zgolj toliko, kot je zanje pripravljen odšteti kupec. Ti VP nimajo uradnega enotnega tečaja in ne kotirajo na borzi, z njimi pa je izvedenih malo transakcij. DZU jih tako vrednotijo po njihovi nominalni ceni, ta pa se lahko bistveno razlikuje od dejanske.
Nakupom točk skladov z netržnimi VP se je po Kokaljevem mnenju smiselno izogibati. Kupci tvegajo, da se bo zaradi prevrednotenja njihova vrednost znižala ne glede na naložbeno politiko. Skladno s tem bi se moral vsak vlagatelj pred nakupom dobro poučiti o tem, kaj sploh kupuje in kakšna je sestava naložb v skladu. Pri tem se je smiselno po pomoč obrniti tudi na finančne strokovnjake, ki imajo dober pregled nad trgom in poznajo pomanjkljivosti posameznih skladov.
Upravljavci pogosto
Pri ATVP pravijo, da zoper DZU ukrepajo vselej, ko pri njenih skladih ugotovijo zakonsko določeno odstopanje od pravilne čiste vrednosti sredstev (ČVS). Pri obvezniških skladih ukrepajo, če je razlika med pravilno in napačno čisto vrednostjo sredstev več kot 0,5 odstotka pravilne ČVS, pri delniških skladih je ta meja en odstotek. ČVS prikazuje vrednost sredstev v skladih, zmanjšano za njihove obveznosti. Pravijo, da DZU v skrbi za dobro ime in zaupanje vlagateljev izračunu vrednosti ČVS posvečajo veliko pozornosti ter tako v večini primerov že same najdejo napake in poskrbijo za njihovo odpravo.
