Tiskane izdaje
Ljubljana − Glavne razlike med komercialnimi in pravičnimi bankami so v tem, da pravične banke financirajo družbenoodgovorne projekte, kot so eko kmetijstvo, obnovljivi viri energije, trajnostni projekti, izobraževanje, kultura itd. Denar posojajo samo določenim sektorjem, ki imajo socialni vpliv na družbo in okolje. Skoraj dvakrat več posojajo iz lastnih sredstev, delujejo transparentno in imajo v povprečju celo višje donose, predvsem pa so po zadnji bančni krizi v porastu, saj predstavljajo uspešno alternativo.
Veliko pravičnih bank je med krizo stabilno poslovalo in celo povečalo število komitentov. Med najbolj uveljavljene se uvrščajo: Banca Etica v Italiji, GLS bank v Nemčiji, španska Triodos Bank in angleška Charity Bank, pravične banke pa poznajo tudi v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Na dobri poti do pravične banke so tudi že sosedi Hrvati, ki ustanavljajo finančno zadrugo eBANK.
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj in Razvojna zadruga eTRI so danes predstavile projekt pravične banke, ki bi lahko zaživela tudi v Sloveniji.
»Tudi sam sem komitent pravične banke GLS Bank,« je na predstavitvi povedal strokovni sodelavec Umanotere Jonas Sonnenschein, ki je predstavil glavne značilnosti pravičnih bank in na plan potegnil klasično bančno kartico. »Razlika je ta, da sem, ko sem postal njihov komitent, povedal, za kaj želim, da banka uporabi moj denar. Sam sem se odločil za projekte energetsko varčne obnove stavb.« Pravične banke večinoma delujejo po zadružih, demokratičnih načelih: en član en glas, je pojasnil Sonnenschein in dodal, da je denarni tok veliko bolj sledljiv in transparenten kot v klasičnih bankah, pri katerih ne vemo, kam vlagajo naše depozite.
Zaupanje bank je na najnižji točki doslej
Da bi lahko pravične banke privabile tudi slovenske komitente, katerih velik odstotek ni zadovoljen s svojimi bankami, je pokazala Medianina nedavna raziskava. Samo četrtina anketirancev je sicer slišala za pravične banke, le deset odstotkov pa je znalo navesti, za kaj pravzaprav gre. Po drugi strani pa so bili anketirani v veliki večini pripravljeni menjati banko; pri tem jim je najpomembnejša varnost naložbe, najmanj pa dobiček, je pokazala Medianina raziskava, ki jo je predstavila Maša Muster in dodala, da si ljudi želijo enake obravnave in transparentnost.
Direktorica razvojne zadruge eTRI Lenka Puh je povedala, da v Sloveniji trenutne zakonske podlage za ustanovitev take banke ni, sami pa bi radi na noge postavili finančno zadrugo in trenutno zbirajo pisma o nameri. Dobili so že nekaj zagotovil podjetij, ki bi bila pripravljena prispevati del zagonskega kapitala, obiskali pa so tudi župane slovenskih občin, ki so pokazali veliko interesa. Puhova je poudarila, da bi taka banka v Sloveniji, kjer nimamo še veliko socialnopodjetniških projektov, bila usmerjena predvsem v razvoj novih delovnih mest. Danes je zaživela tudi stran www.pravicnabanka.si, kjer bodo interesente obveščali o svojih aktivnostih, hkrati pa napoveujejo nadaljnje korake v septembru.
