Predlog vlade: NLB bi vplačala v sklad za mala in srednja podjetja

Finančna ministrica bo komisarki predlagala nadomestitev obveznosti prodaje hčerinskih družb na Balkanu s finančno kompenzacijo.

čet, 09.11.2017, 13:14

Ljubljana − Vlada je sprejela izhodišča za jutrišnje srečanje finančne ministrice Mateje Vraničar Erman s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager o NLB.

»Vlada je zavrnila kakršno koli obliko prodaje, torej tudi pred-IPO postopek, ki je bil predmet zadnjega sestanka,« je po seji vlade dejala finančna ministrica.

Medtem, ko uradni Bruselj vseskozi poudarja, da odlog prodaje NLB ne pride v poštev, pripravljen pa bi se bil pogovarjati o omenjenem predlogu za pre-IPO postopek, ki so ga pripravili na MF, a ga je vlada včeraj zavrnila, zdaj slovenska stran očitno vse stavi na alternativni predlog, ki pa je še v celoti stvar pogajanj.

Po njem bi NLB - v zameno za izničenje predvidene kazni zaradi neprodaje 50-odstotnega deleža do konca letošnjega leta - plačala finančno kompenzacijo v višini približno 360 milijonov evrov (kar ustreza 75 odstotkom knjižne vrednosti njene balkanske mreže).

Ta sredstva bi nakazala v več tranšah v t. i. sklad skladov, ustanovljen pri državni SID banki, ki bi bil namenjen financiranju srednjih in majhnih podjetij. Za ta denar bi nato lahko kandidirale vse druge banke razen same NLB: tako naj bi poskrbeli, da ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence.

Ker je najnovejši predlog tesno povezan z izvajanjem kohezije in sredstvi za razvoj srednjih in majhnih podjetij, bo ministrico za finance pri komisarki spremljala tudi kolegica, pristojna za kohezijo, Alenka Smerkolj.

Po tem predlogu bi država ostala brez kar zajetnega deleža dividend, ki bi jih sicer NLB iz dobička vplačala v državno blagajno, omejitveni dejavnik pa bi bila tudi kapitalska ustreznost NLB, ki ne bi smela pasti pod 16 odstotkov.

Pogajanja bodo kar trajala

Vraničar Ermanova že vnaprej poudarja, da v petek pogajanja v Bruslju ne bodo zaključena in da jih bodo še nadaljevali na politični in strokovni ravni.

Na vprašanje Dela, kakšen odgovor pričakuje v Bruslju, pa je povedala, da »gre za predlog, ki je bil oblikovan v Sloveniji in dodelan v skladu s pripombami na naš prvoten predlog. Pogovori s komisijo so sicer strokovni, a težavni. Zato ne pričakujem, da bomo predlog jutri že v celoti uskladili, želim pa, da bi imeli možnost, da ga predstavimo. Zagotovo pa bo komisija še preverjala možnost za izpeljavo kakršnihkoli privatizacijskih postopkov.«

Sicer pa na ministrstvu za finance tudi ne izključujejo možnosti, da bo evropska komisija zahtevala dodatne kompenzacijske ukrepe zaradi neizpolnjevanja prodajne zaveze. Tudi slovenska stran ima po naših virih zdaj pripravljen nabor možnih ukrepov, a o njih zaradi pogajalskih razlogov pač še ne želi javno govoriti.

Če bi bilo v nadaljnjih pogovorih potrebno, smo pripravljeni skupaj z evropsko komisijo poiskati dodatne kompenzacijske ukrepe, je še rekla Vraničar Ermanova.

Na bruseljskih sestankih sicer ni pričakovan preboj, bo pa tema NLB s sestankom premierja Mira Cerarja s predsednikom evropske komisije Jean-Claudeom Junckerjem obravnavana na najvišji politični ravni. Glede na siceršnja stališča in prakso pri izpolnjevanju podobnih zavez niti najnovejši predlog ne izpolnjuje pričakovanj evropske komisije. Najpomembnejša bruseljska poudarka sta, da morajo vsi primeri obravnavani enako in da popolne odloga izpolnitve zaveze še ni bilo.

Predstavniki evropske komisije še posebej poudarjajo pomen zaveze o prodaji 75 odstotkov NLB in odgovornost članic za izpolnjevanje zavez. Cerar se bo Junckerjem pogovarjal tudi o izvajanju arbitražne razsodbe s Hrvaško in prihodnosti EU.

Prijavi sovražni govor