Predsednikova kandidata

Predsednik države ima pri nas res bolj protokolarno funkcijo, ob obilici opravkov in medijsko-družabnih dogodkov pa si le utrga nekaj časa tudi za tiste, resda bolj redke, kadrovske odločitve, kjer lahko pokaže svojo predsedniško moč in pooblastila. V mislih imamo tudi imenovanje kandidatov za viceguvernerje Banke Slovenije. Tam Pahor lani sploh ni bil srečne roke, saj je njegovemu domnevno politično usklajenemu kandidatu Janezu Fabijanu v parlamentu zmanjkal vsega en glas za ponovno imenovanje v vrh slovenske denarne oblasti. Zavrnitev poslancev na tajnem glasovanju je bila pekoča politična klofuta za kandidata, a tudi za predlagatelja, vodjo države.

Predpostavljamo torej, da je predsednik republike prejšnji teden res dobro razmislil, ko je izmed šestnajsterice prijavljenih kandidatov izbral prav Primoža Dolenca in Marka Bošnjaka, dva javnosti manj znana ekonomista/bančnika srednje generacije z nekaj izkušnjami z manjših slovenskih bank. Za to se je odločil po posvetih s poslanskimi skupinami, kjer je izmeril politično temperaturo za šestnajsterico prijavljenih kandidatov. In očitno je presodil, da sta kandidata izvoljiva z vsaj 46 poslanskimi glasovi – saj si predstavljamo, da si predsednik ne želi nove blamaže v parlamentu.

Pahor se je sicer že vnaprej odločil, da ne bo predlagal obeh obstoječih viceguvernerjev, ki se jima izteka mandat, češ da ne bo podprl nikogar, ki bi imel kaj zraven pri bančni luknji in sanaciji bank. Kar je zanimivo, saj se je slovenska bančna luknja nesluteno poglobila tudi zaradi zgrešenega (ne)ukrepanja v času mandata njegove vlade (november 2008-februar2012). Tudi zato je bil kasneje račun za odloženo sanacijo bank toliko višji. In tudi zato se zdaj verjetno še kar krešejo iskre med predsedniško in denarno oblastjo – po tem, ko je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec kot svoja viceguvernerska kandidata predlagal oba, ki se jima v prihodnjih mesecih izteče mandat, Darka Bohneca in Stanislavo Zadravec Caprirolo, Pahor pa se zanju kajpak ni ogrel in je »po skrbnem premisleku« predlagal Bošnjaka in Dolenca.

Obema zdaj kritiki očitajo kakšno nepojasnjeno epizodo iz preteklosti: prvemu iz 2006, ko je bil na hitro razrešen kot prvi finančnik v tedaj Lovšinovi Interevropi, drugemu pa nenaden odhod z vodstva Hypo Alpe Adria banke, tudi ob sanaciji dolgov znanih komitentov. V predsedniških dvorih zagotavljajo, da so svoja izbranca temeljito preverili in zavračajo tudi pomisleke, ki prihajajo tudi iz največje opozicijske stranke. Na koncu bo odločila zakonodajna oblast, kjer sta predsednikova kandidata zdaj dobila podporo mandatno-volilne komisije, kakšnega izrazitega navdušenja poslancev in strank pa sicer ni bilo zaznati.

Ob vseh pridobitniških aferah ministrov, državnih sekretarjev in drugih politikov se je v Sloveniji zdaj letvica politično-kadrovske higiene znižala malodane do tal. Do »podna.« Čas je, da jo dvignemo – tudi z razjasnitvijo vseh dvomov o primernosti kandidatov za vplivna viceguvernerska fotelja.