Tiskane izdaje
Ljubljana – Kako bo vlada napraskala milijone, ki jih nima, a jih potrebuje za krpanje uničenih cest, za elektriko v kulturnih zavodih, za šolnike in tako naprej? Ali se bo med drugim zatekla k svojim državnim in poldržavnim podjetjem in pritisnila na izplačilo višjih ali celo dodatnih dividend? Kakor odgovarjajo na SDH, je država nanje res naslovila dopis, v katerem jih poziva k povečanju »prvotnega plana dividend.«
Že energetska državna podjetja imajo različne obveznosti, od skoraj milijardnih dolgov do stroškov sanacije posledic žledoloma. A tudi navadna podjetja, ki so deloma v lasti države, imajo načrte, ki jim jih lahko dodatno državno dividendo izčrpavanje prepreči.
Goran Novković, svetovalec generalnega sekretarja GZS, pravi: »Država naj išče sredstva zunaj gospodarstva, ker je to že zdaj preobremenjeno. Dejstvo je, da brez odločnih reform v javnem sektorju ne bo šlo več. Z novim obremenjevanjem gospodarstva vsi skupaj žagamo vejo, na kateri sedimo.«
V družbah, kakor sta Krka, kjer ima država 25-odstotni delež, ali Pozavarovalnica Sava, kjer je ta delež 28-odstotni, bodo imeli skupščine delničarjev šele julija. Po analogiji z nekaterimi drugimi skupščinami, na primer Telekomovi, Aerodromovi ali Triglavovi, se lahko pritiski na višja izplačila dividend izoblikujejo tik pred skupščino ali kar na njej.
Na Triglavu je takšno povišanje predlagalo Žito, a so se z njim skupaj z državo vsi gladko strinjali. V Telekomu so na koncu privolili v blizu trikrat višjo dividendo, kakor je bila najprej predlagana.
Pred skupščino naše najbolj dobičkonosne družbe Krke so tako, če poenostavimo, še številne možnosti za dvigovanje njene predlagane dividende, ki je zdaj v sklicu skupščine visoka 2,10 evra za delnico, kar pomeni skupaj 69 milijonov evrov, od tega 17,3 milijona za državo.
Iz Krke odgovarjajo, da so za letos že predlagali za tretjino višjo dividendo od lanske. Krka: »Dober gospodar, ki skrbi za vrednost svoje naložbe, bi ta predlog štel za primernega, saj zagotavlja enega najvišjih dividendnih donosov v farmacevtski panogi, hkrati pa zagotavlja pogoje za nadaljnji razvoj družbe. Prve informacije nekaterih tujih delničarjev kažejo, da so delničarji zadovoljni s predlogom, zato pričakujemo, da bodo delničarji na skupščini 3. julija potrdili predlagano višino dividende.«
V Savi Re računajo, da dividendnih pritiskov na skupščini 1. julija ne bo. V Žitu imajo skupščino delničarjev jutri in predlogov za višjo dividendo še niso zaznali.
Seveda lahko država pritisne tudi z vmesnimi dividendami, kakor je to bilo denimo tudi lani pri Telekomu in še kje. V Zavarovalnici Triglav so nam odgovorili, da v svoji dividendni politiki nimajo predvidenih vmesnih dividend, razen če se uprava in NS ne bi odločila zanje, kar jima omogoča tudi statut. V Savi Re pravijo, da bi to zanje pomenilo opustitev načrtov rasti, da ne omenjamo zahtev, ki čakajo zavarovalnice po skorajšnji uvedbi nove direktive Solventnost 2.
Energetika še trepeta
Po informacijah, ki jih imajo v Elesu, ima država družbi namen vzeti 30 milijonov evrov, vendar to zaradi napačnih računovodskih izkazov ni pravi dobiček. Po strokovnih analizah tako država tega denarja ne bi smela vzeti v celoti, saj z njim Eles vzdržuje nižje omrežnine, kar mu nalaga agencija za energijo.
Projekti Elesa zaradi tega sicer ne bi padli, bi pa morala družba začeti najemati posojila. Vodstvo Elesa se je zato že dvakrat dobilo s predstavniki ministrstev za infrastrukturo in prostor ter za finance. Lani je država Elesu sicer vzela 10 milijonov evrov, predlani pa 20.
Dobiček za odpravo
Ribič še vedno upa, da bo lahko dobiček namenil za odpravo posledic žledoloma in razvoj omrežja. »Stabilizirali smo poslovanje družbe, letos smo nameravali zmanjšati zadolženost na 70 milijonov evrov. Očitno iz krize še ne bomo prišli, dobili nismo še niti centa evropskega denarja za odpravo posledic žledoloma,« pravi Ribič.
Holding Slovenske elektrarne je imel lani 75 milijonov evrov dobička, vendar ima tudi za 960 milijonov evrov dolgov, za dokončanje projekta Teš 6 pa nujno potrebuje še več kot 200 milijonov evrov. »Glede na razmere pričakujemo razumno odločitev lastnika. Po prvih pogovorih nič ne kaže na kakšno dramatično delitev dobička,« pravi generalni direktor HSE Blaž Košorok.
V drugem stebru, Gen Energiji, so imeli približno 20 milijonov evrov dobička. Glede na to, da za reševanje projekta Teš 6 odkupujejo delež HSE v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, ne pričakujejo velikega posega v dobiček.
Gen Energija je sicer, enako kot Petrol, dobila dva milijona evrov iz dobička Gen-I. Ta je izplačal 40 odstotkov dobička, kar se predsedniku uprave Robertu Golobu zdi povsem normalno, tako kot vzeti dobiček podjetjem, ki so namenjena za prodajo.
Geoplin je skupščino že imel, lastniki, največja sta država in Petrol, pa so »pobrali vse, kar je bilo na mizi«. Tako so si razdelili osem milijonov, od tega država dobre tri milijone evrov. »Že lani je bilo podobno. Upam, da bodo denar smotrno uporabili,« pravi predsednik uprave Geoplina Boštjan Napast.
