Tiskane izdaje
Ljubljana – V bančnih kuloarjih je ta teden završalo. Parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovnskem bančnem sistemu pod vodstvom Anžeta Logarja je namreč vsem bankam pri nas poslala zahtevo po razkritju podatkov o prometu na računih izbranih posameznikov.
Komisija zahteva podatke za njihove bančne transakcije od leta 1997 do 2015. Nekatere banke, ki smo jih vprašali ali bodo podatke posredovali, neuradno odgovarjajo, da je takšno razgaljanje komitentov v nasprotju z varovanjem bančne tajne ter tudi ustavo, zato bodo zahtevo zavrnili. Pripravljajo se na soočenje na sodišču, ki ga je mogoče pričakovati po zavrnitvi.
Ocenjujejo, da morebitne zlorabe teh podatkov v politične namene nekaj mesecev pred volitvami ne bodo dovolili. »Gre za zlorabo osebnih podatkov o komitentih, do katerih bi moralo imeti dostop le sodišče, pa še to ob utemeljenem sumu in na temelju odločbe sodišča. Kakšna so zagotovila, da se ti podatki, ko bodo prišli v roke politike, ne bodo pojavili v javnosti,« se sprašuje eden od sogovornikov iz bančnih krogov, ki ne želi biti imenovan.
V uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik včeraj na naša vprašanja ali ocenjujejo, da je so šli parlamentarni preiskovalci s svojo zahtevo čez rob, niso odgovorili. Anže Logar, predsednik komisije, je sicer za Delo izjavil, da je od večine bank te podatke o transakcijah na bančnih računih izbranih posameznikov komisija že prejela.
V Banki Slovenije ocenjujejo, da zahteva ni v neskladju z zakonodajo, glede morebitnih zlorab podatkov v politične namene pa se ne želijo izreči.
Sodišče je eno zahtevo že zavrnilo
Parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu pa je pri drugi svoji zahtevi za razkritje podatkov že dobila zaušnico, najprej banke, nato še sodišča. Od NLB je namreč zahtevala razkritje podatkov o obiskih določenih oseb kot so predsedniki vlad in ministri (po naših informacijah le leve politične provinience, članov SDS na seznamu ni), tajkuni, drugi funkcionarji, uredniki in novinarji (Peter Frankl, Suzana Rankov, Rok Praprotnik), lobisti (med njimi Franci Zavrl) pri upravi naše največje sistemske banke v preteklosti. Poleg tega, da gre za grob poseg v osebne podatke posameznikov, jih sicer NLB po naših informacijah sicer tudi tehnično ne more zagotoviti.
»Hočemo vpogled o obiskih okoli 300 oseb, tako članov nekdanjih vlad, predstavnikov različnih nadzornih agencij, bančnikov, pa tudi tistih kreditojemalcev, ki so pripomogli k nastanku bančne luknje in so bile terjatve njihovih podjetij prenesene na Družbo za upravljanje bank. Če je na primer nek finančni minister člana uprave banke obiskal večkrat, drugi pa sploh nikoli, je zadevo po mojem mnenju treba preiskati. Sodnica je sicer presodila, da naše zahteve nismo dovolj utemeljili,« pojasnjuje Anže Logar.
Preiskovalna sodnica Dunja Franken je v odgovoru na zahtevo komisije zapisala naj utemelji okoliščine, ki bodo sodišču omogočile presojo ali je pridobitev podatkov o morebitnih obiskih oseb skladna s predmetom preiskave, njenim namenom in obsegom. Iz zahtevka parlamentarne komisije namreč po njenem niso razvidni razlogi, na temelju katerih bi sodišče lahko ocenilo ali gre za dokaze, pomembne za parlamentarno preiskavo, kot takšno ali ne.
V NLB pa, ker so zahteve preiskovalne komisije zaupne, odgovarjajo le, da »tvorno in korektno sodelujejo z vsemi preiskovalnimi organi. »Seveda pri predložitvi kakršnekoli dokumentacije upoštevamo vse relevantne pravne in tehnične okoliščine,« poudarjajo v banki.
300 ljudi približno je vzbudilo Logarjevo pozornost in zanje zahteva podatke o njihovih obiskih pri upravi NLB v preteklosti
Franci Križanič, nekdanji finančni minister
Z zahtevo Logarja, ki zahteva transparentnost z objavo vseh transakcij tistih, ki so bili kakorkoli vpleteni v delovanje bančnega sistema, se strinjam. Tako bi se pokazalo, če so bile pri komerkoli od vplivnih ljudi dvomljive transakcije, torej večje glede na njihove dohodke. Očitno preusmerja pozornost od razprodaje Slovenije po nenavadnih cenah na to, kako so nastale slabe terjatve. Vprašanje pa je, ali je njegova zahteva sploh pravno izvedljiva.
Mihael Perman
nekdanji direktor Agencije za zavarovalni nadzor
S tovrstnim pozivom predsednika parlamentarne komisije nisem seznanjen, nisem pa zaskrbljen in z razkritjem podatkov načeloma nima težav. Prepričan sem, da bo banka ravnala po svojih pravilih, dvomim pa, da lahko gre parlamentarni odbor čez pravilo zaupnosti. Menim, da bi za kaj takšnega verjetno potrebovali sodni nalog.
Marko Golob, nekdanji član uprave AUKN
Vseeno mi je ali bo Logar z zahtevo uspel, moje transakcije niso bile nikoli sporne. Večji problem od finančne luknje petih milijard, od česar Logar poskuša speljati pozornost, je gospodarska in finančna politika Janševe vlade med leti 2004 in 2008, ki je popolnoma zamočila vodenje gospodarstva. Naslednje leto bodo volitve. Jasno je, da želi Logar speljati pozornost od pravih krivcev za bančno luknjo. To so vlada Janeza Janše, natančneje nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec.