Tiskane izdaje
Ljubljana – V kakšnem stanju so goljufije in druge nepravilnosti, povezane z evropskimi projekti, ki so se zgodile v obdobju stare perspektive? Nekatere med njimi so videti »trdovratne«, saj podjetja, ki so jih zasačili pri goljufijah, denarja še niso vrnila, medtem ko je Slovenija zahtevani znesek »goljufije« evropski komisiji že vrnila.
Knjigo dolžnikov vodi organ za potrjevanje pri ministrstvu za finance, vendar pa ne gre le za goljufije, ampak tudi druge nepravilnosti in napake, pojasnjujejo na SVRK (službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko) in poudarjajo: »Na področju goljufij je nekatere zadeve sprožil Urad za nadzor proračuna (UNP) po uradni dolžnosti in so tudi zapisane v njihovem letnem poročilu. V skladu z njihovimi pristojnostmi so bile podane tudi prijave različnih institucij, tako za izterjavo nepravilnosti kot tudi v primeru morebitnih sumov goljufij.«
Država članica je dolžna v proračun EU vrniti prejeta sredstva evropske kohezijske politike, če ta niso bila namensko izkoriščena, če je prejemnik sredstev kršil pogodbena določila ali niso bile izpolnjene zahteve iz pogodbe o sofinanciranju ali če se projekt ni izvajal skladno z zakonodajo. Tako so glede na nepravilnost izvajanja lahko sproži več različnih ukrepov. Gre lahko za vračilo sredstev za ugotovljeno nepravilnost, za finančno korekcijo, kjer imamo različne izkušnje: nekateri upravičenci vrnejo sredstva v določenem roku, drugi se prerekajo z nadzornimi organi in gredo v tožbo.
Pri nepravilnostih, kjer vrednosti ni mogoče natančno določiti, se izreče korekcija v določenem odstotku. Pri ugotovitvah nepravilnosti kot pripomoček služijo tudi smernice evropske komisije: v primeru večjih nepravilnostih mora upravičenec vrniti vsa javna sredstva, ki jih je pridobil, in sicer za celoten projekt, pravijo na SVRK.
Na ministrstvu za finance so povedali, da »po njihovih podatkih noben primer suma goljufije še ni bil končan. Terjatve državnega proračuna do prejemnikov sredstev so še vedno odprte. Slovenija pa je komisiji večino sredstev že vrnila«.
Infografika: Delo
Ob tem so izpostavili nekaj goljufivih praks (glej graf). UNP je v primeru Zarje Semič zaradi suma goljufije policiji predal ovadbo zoper lastnika podjetja. Postopki še tečejo. Pri Izgradnji igrišča za golf Smlednik je Slovenija sredstva Bruslju v celoti vrnila, vendar je gospodarsko ministrstvo (MGRT) zoper upravičenca vložilo tožbo, postopek še ni končan, upravičenec sredstev še ni vrnil. Pri projektu Razvoj tehnologij za pemtosekundno superračunalniško instrumentacijo (Instrumentation Technologies) je zaradi ugotovitev UNP upravičenec vrnil sredstva v višini 660.000 evrov, za projekt M-KOPS pa je sredstva evropski komisiji vrnila država v višini 1,5 milijona evrov, upravičenec pa je v stečaju.
Dvakrat se pojavi Seaway, prvič s projektom MODULAV, vrednim 10,7 milijona evrov, upravičenec je vrnil 216.000 evrov sredstev, pri drugem pa gre za projekt Razvojni center za nove materiale, pogone, navtične in SAS-tehnologije (Seaway), kjer je MGRT leta 2015 odstopil od pogodbe in zahteval vračilo vseh sredstev.
V tem primeru je sredstva vrnila država, prek unovčenih bančnih garancij je dobila v proračun 7,2 milijona evrov, podjetje pa je v stečaju.Tudi pri projektu SIMIT se za preostala sredstva še tožijo. Za Razvojni center Slovenije Velenje je Slovenija sredstva v Bruselj vrnila, si jih deloma povrnila z unovčenimi bančnimi garancijami, a podjetje, ki je v stečaju, je vložilo tožbo zoper Republiko Slovenijo zaradi odstopa od pogodbe.
Kakorkoli: Po podatkih finančnega ministrstva je šlo v teh primerih za sum goljufije, vse so obravnavale za to pristojne institucije: »Za terjatve so pristojna resorna ministrstva, spremljanje in nadzor nad vračili neupravičeno porabljenih sredstev izvaja tudi ministrstvo za finance.« Le v primeru podjetja Alu-Liv MF navaja, da je podjetje sredstva vrnilo, na MGRT pa, da je zadeva še vedno odprta, sredstva pa še niso vrnjena.
Denar ni bil izgubljen
Podatke, povezane z nepravilnostmi in goljufijami, najdemo tudi v pregledih, kot so letna poročila o nadzoru operativnih programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013, ki jih pripravijo na UNP. Iz 8. Letnega poročila UNP, izdanega konec leta 2015, med drugim izhaja, da je po operativnih programih vrednost dejansko ugotovljenih napak znašala dobrih 235.000 evrov, projicirana vrednost ugotovljenih napak v vzorcu pa blizu 12 milijonov evrov.
V tem poročilu je med drugim omenjeno nekaj znanih sistematičnih napak, ki smo jim lahko skozi obdobje perspektive 2007–2013 sledili; na primer tudi sistemska napaka, kakor so to razumeli v EK, po kateri je Slovenija zahtevala, da so vodje večjih gradbenih projektov člani Inženirske zbornice Slovenije. Ta in še nekaj drugi sistemskih napak so leta 2014 pripeljale do tega, da je imela Slovenija zablokiranih nekaj sto milijonov evrov v Bruslju.
Če se odkrije ena goljufija v populaciji, ki je izbrana v vzorec, se bistveno poveča tveganje pri pravilnem izvajanju operativnega programa, kar pomeni, da morajo nadzorni organi z dodatnimi ukrepi dokazovati, da so goljufije izjema oziroma da sistem kontrol deluje, saj so takšne izredne nepravilnosti odkrite, še predno nastane izdatek, opozarjajo na SVRK. Seveda pa dodatne kontrole, ki so zato potrebne, povzročajo dodatne obremenitve tudi za druge upravičence.
