Pri donacijah iz dohodnine še veliko rezerve

Okoli 60 odstotkov zavezancev ni izbralo prejemnikov dohodnine, ki se ji je država pripravljena odreči.

Objavljeno
08. december 2016 06.20
Posodobljeno
08. december 2016 06.00
Rdeči noski Ljubljana 16. 1. 2014
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

Ljubljana – Želimo si 0,5 odstotka vaše dohodnine, beremo v sporočilih društev in organizacij, ki poskušajo še pred iztekom leta dohodninske zavezance prepričati, naj v njihovo dobro izkoristijo pravico do donacije, ki jo omogoča zakon o dohodnini. »Zakaj jim ne bi pomagali,« jih spodbuja komik in uspešni pisatelj Boštjan Gorenc Pižama, ki se je pridružil pobudi nevladnih organizacij.

Izjave o donacijah, ki ji bodo zavezanci še oddali do 31. decembra, bo finančna uprava upoštevala že pri odmeri dohodnine za leto 2016. Prejemnike donacij je mogoče izbirati z uradnega seznama prejemnikov: največ pet, tako da vsak dobi najmanj 0,1 odstotka odmerjene dohodnine.

»Po odmeri za leto 2014 bi bilo za donacije lahko razdeljene največ 8.489.658 evrov dohodnine,« glede na odmerjeno dohodnino ugotavljajo na ministrstvu za finance. Zavezanci torej prek donacij za zdaj razdelijo manj kot polovico »idealnega« zneska – nazadnje so tako mimo javne blagajne preusmerili okoli štiri milijone evrov.

Ravno to pa je podatek, ki je Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij CNVOS spodbudil, da so začeli medijsko akcijo, ki jo prepoznamo po vprašanju Komu pa vi podarite svojih #nulapet? Z njo merijo na okoli 600.000 zavezancev, ki jim finančna uprava odmeri dohodnino, a med upravičenci do donacije še nimajo svojih izbrancev.

Spodbujajo jih, naj vendar izkoristijo zakonsko pravico do dobrodelnosti: »Skoraj 5 milijonov evrov ostane v proračunu. V številkah to pomeni recimo pol milijona dodatnih prehranskih paketov, počitnice za 16.000 otrok iz socialno ogroženih družin ali skoraj toliko, kot se je v petih letih zbralo za projekt Zveze prijateljev mladine Botrstvo.« Zavezancu donacija niti ne škodi niti ne koristi: dohodnini se odreče država.

Preveč opravkov?

Zavezanec, ki želi izbrati enega ali največ pet prejemnikov donacije iz dohodnine, mora izpolniti obrazec in ga podpisati: vanj vpiše svoje osnovne podatke, tudi davčno številko ter naziv prejemnika in njegovo davčno številko, ki je vključena v uradni seznam ustanov.

Izjavo, ki velja, dokler ne napiše nove, po pošti odda na naslov svojega območnega davčnega urada. V elektronski obliki prek sistema eDavki so v finančni upravi lani dobili 1406 izjav, letos do 6. decembra 1699. Za elektronsko dopisovanje s finančno upravo mora imeti zavezanec digitalno potrdilo – brezplačno ga je med drugim mogoče dobiti na upravnih enotah.

Pri odmeri za leto 2007, ko je bilo prvič mogoče izbrati prejemnike donacij, so zavezanci na dom dobili delno izpolnjene informativne izračune dohodnine, ki so jih morali vrniti finančni upravi, v ovojnicah pa so bili z njimi tudi obrazci za izjavo.

Izberimo prejemnike donacije iz dohodnine in tako izkoristimo priložnost, da odločamo o svojem denarju, čeprav o majhnem znesku, vabi komik in pisatelj Boštjan Gorenc Pižama. Foto: Tomi Lombar/Delo

Zavezanec mora torej najprej dobiti obrazec za izjavo: če doma nima tiskalnika, bo moral ponj na davčni urad ali nekam, kjer bo dobil tiskovino. Med obveznimi podatki na izjavi mu utegne težave povzročati tudi pravi, ne približni naziv ustanove, ki bi ji rad pomagal, potruditi pa se bo moral tudi za njeno davčno številko – potreboval bo računalnik in internet, da si bo lahko ogledal seznam upravičencev, kjer so tudi njihove davčne številke.

Poiskati bo moral še naslov svojega finančnega urada. Nazadnje bo moral izjavo odnesti na pošto. Preveč opravkov? Morda. Vsekakor poskušajo različni upravičenci do donacij iz dohodnine del te poti prevzeti nase. Na svojih spletnih straneh objavljajo obrazce za izjavo o donaciji, ki jo je mogoče zložiti tako, da jo sestavijo v ovojnico, na kateri je že naslov bodisi finančnega urada bodisi prejemnika donacije, ki jih odda na končnemu naslovniku.

Te dni na primer ovojnice z obrazci za izjavo o donaciji, na kateri so že podatki prejemnika, razpošilja društvo Rdeči noski. Ta ustanova je pri odmeri dohodnine za leto 2009 prek 1652 donacij dobila 27.339 evrov dohodnine, potem so številke le še naraščale – iz dohodnine za leto 2015 so z 8305 donacijami dobili 101.464 evrov.

Obrazcev ne bodo prilagali

Kaj torej za spodbudo zavezancem, pri katerih je obtičalo več milijonov priložnosti za donacije iz dohodnine, predlagajo nevladne organizacije? »Verjetno gre za pobožno željo, ampak najučinkoviteje bi bilo, če bi finančna na koncu informativnega izračuna dohodnine dodala še kratek odrezek z obrazcem za donacijo in jedrnata navodila, kaj je treba narediti. Ker prejme informativni izračun tako rekoč vsakdo, bi za možnost donacije tako res izvedeli vsi. Če bi razpošiljanje informativnih izračunov nato vlada in predsednik države še pospremila z nagovori prek medijev in družbenih omrežij, nam zmaga verjetno ne uide,« razmišlja direktor CVNVOS Goran Forbici.

Na vprašanje, ali je mogoče, da bi informativnim izračunom spet priložili obrazce za izjavo o donaciji, v finančni upravi odgovarjajo, da takšen predlog iz več razlogov ni racionalen: »Ali bo zavezanec namenil del dohodnine za donacije upravičencem, je njegova prostovoljna odločitev oziroma izbira, in ne obveznost. Nekateri zavezanci za dohodnino, ki prejmejo informativni izračun dohodnine, tudi nimajo davčne osnove, pri njih ni odmere dohodnine in v tem primeru ni realizacije donacije, čeprav je zavezanec izbral prejemnike. To so predvsem upokojenci in zavezanci z nizkimi letnimi dohodki.«

Na ministrstvu za finance pravijo, da od nevladnih organizacij niso prejeli pobud za poenostavitev sistema namenitve dela dohodnine za donacije, tudi nimajo informacij, da bi bil veljavni sistem za izbiro prejemnikov prezapleten: »Menimo, da sistema, po katerem zavezanci za dohodnino podajo svojo izjavo o namenitvi dela dohodnine, zaradi določb zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanaša na vlaganje vlog, ni možno poenostavljati.« Dodajajo še, da sedanji sistem nepooblaščenim osebam onemogoča, da bi vloge zlorabili mimo volje zavezancev.