Ljubljana – Čeprav je vlada v predlog spremenjenega zakona o bančništvu sprva vnesla določilo, da bo za nadziranje bank potrebna licenca Banke Slovenije, se je vlada po usklajevanju z Združenjem bank Slovenije premislila, tako da je to določbo koalicija z amandmajem izbrisala. Centralna banka z novo rešitvijo ni zadovoljna.
Prenovljeni zakon o bančništvu daje osnovo za izboljšanje finančne stabilnosti in varnosti vlagateljev, je včeraj na odboru za finance in monetarno politiko dejala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Irena Sodin. Odbor je soglašal s predlogom prenovljenega zakona o bančništvu, ki v slovenski pravni red prenaša določbe evropskih direktiv in uredb.
Po zakonu bo Banka Slovenije banki lahko izrekla globo, ki bo lahko segla do 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa, članom uprave ali nadzornega sveta pa do višine pet milijonov evrov. Po predlogu zakona bodo morale banke vzpostaviti stabilno ureditev notranjega upravljanja, pri ocenjevanju kreditnega tveganja se banka ne bo smela zanašati le na zunanje bonitetne ocene, ampak bo morala uporabiti tudi druge informacije, s tem pa se po besedah Sodinove zmanjšuje moč in vpliv bonitetnih agencij. Uvajajo se varovalni kapitalski blažilniki, kar je po mnenju Franca Križaniča (SD) pomembno: »To pomeni, da lahko Banka Slovenije spreminja zahteve po kapitalski ustreznosti glede na ciklus; ob veliki gospodarski rasti lahko dvigne zahteve po kapitalu, zlasti v sistemskih bankah, v recesiji pa te zahteve zniža.«
Vlada je ob sprejemu zakona lani decembra predvidevala tudi določbo, da bodo člani nadzornih svetov bank potrebovali licenco Banke Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Jazbec. V soglasju z vlado je bila ta določba včeraj z amandmajem koalicijskih strank umaknjena. »Ukvarjamo se samo s težavami bank, ki so v državni lasti. A delujejo tudi banke v tuji lasti, pri katerih praviloma ni težav glede imenovanja njihovih nadzornikov. Bodimo realni in pustimo lastnikom imenovanje oseb, ki jim bodo zaupali,« je dejal Dušan Verbič (SMC). V obrazložitvi amandmaja je zapisano, da so se za umik licenciranja nadzornikov odločili na podlagi usklajevanja z Združenjem bank Slovenije (ZBS). Andrej Šircelj (SDS) je ob tem opozoril, da se postavlja vprašanje vpliva interesov stanovskih združenj na zakonodajalca.
V Banki Slovenije z izbrisom te določbe niso zadovoljni. »Ob menjavi vlad je prihajalo do hitrih zamenjav v nadzornih svetih, s potrebno licenco pa bi zagotovili večjo stabilnost pri upravljanju banke,« je poudarila Jasna Iskra s pravne službe centralne banke. Irena Sodin pa je rekla, da bodo centralni bankirji s kandidatom za nadzornika lahko opravili razgovor o primernosti, ukrepali pa bodo lahko »post festum«, če se bo ugotovilo neprimerno delovanje nadzornika.
135 amandmajev
Odbor je k predlogu zakona sprejel več kot 135 amandmajev koalicijskih strank, ki po besedah Sodinove v veliki meri upoštevajo pripombe ZBS in zakonodajno-pravne službe. Po besedah opozicijskega poslanca Širclja to kaže na veliko neusklajenost med pripravljalci zakona in ustanovami: »Bojim se, da bomo čez nekaj mesecev dobili spremembe zakona, ki bodo naredile še večjo zmešnjavo, kar pomeni, da bo v državi zelo malo ljudi, ki bo poznalo bančno regulativo.
Poslanci pa niso potrdili amandmajev SD in ZL, ki bi zaposlenim omogočili soupravljanje banke v nadzornih svetih in upravah. »Naloge nadzornih svetov bank se razlikujejo od nalog nadzornikov v navadnih delniških družbah,« je pojasnila Sodinova in dodala, da lahko pride do konflikta, saj nadzorni svet daje soglasje k določitvi poslovne politike banke, zaposleni pa jo izvajajo.
France Arhar, direktor ZBS, je povedal, da enake diskusije v Evropi potekajo že ves čas. »Govori so o regulatornem cunamiju, da bi se predpisalo vse, od A do Ž, kar naj bi preprečilo krize. To je totalna zmota,« je dejal Arhar in dodal, da ima vsak nov zakon o bančništvu več členov, a rezultati so čedalje slabši. Po njegovih besedah pa gredo pogovori v mnogih državah v drugo smer, in sicer na temo bančne kulture in odgovornosti posameznika.