»Pri upravljanju tveganj smo drastično obrnili stvari«

Predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne: Večino pomanjkljivosti, ki sta jih ugotovili BS in ECB, smo odpravili.

Objavljeno
08. marec 2016 18.42
Miha Jenko
Miha Jenko

Ljubljana – Večino pomanjkljivosti, ki sta jih pri običajnem nadzoru poslovanja ugotovili Banka Slovenije in ECB, smo odpravili, zagotavlja prvi mož Delavske hranilnice Jože Stegne. Hranilnica, ki dosega izjemno visoke rasti poslovanja, je »absolutno varna«, pravi.

Gospod Stegne, Delavska hranilnica je v slovenskem prostoru poseben fenomen. Medtem ko se druge banke krčijo, ste vi od konca kriznega leta 2012 skoraj potrojili bilančno vsoto, s 335 na 939 milijonov evrov, kažejo podatki z vaše spletne strani. Pa ste ob taki neverjetni rasti upoštevali tudi vsa tveganja?

Absolutno. Ravnali smo tako, da so bila pri tej rasti upoštevana vsa tveganja. Upravljali smo vsa bančna tveganja tako kvalitetno, da smo lahko dosegli vse te finančne rezultate. Eno je fizična rast, ki jo omenjate, drugo pa so poslovni podatki.

Kako ste poslovali lani?

Vedeti moramo, na čem je grajena rast. Povzročil jo je poslovni model, sprejet v hranilnici leta 2005, daleč pred krizo. Tedaj se je hranilnica zavestno odločila, da bomo na trgu delovali z najnižjimi cenami bančnih in drugih finančnih storitev, saj jo edino tak model dolgoročno ohranja na slovenskem bančnem trgu. Naše storitve so v povprečju za 30 odstotkov cenovno nižje od storitev bank. Zahvaliti se moramo ekonomiji obsega, da tudi s temi najnižjimi cenami dosegamo razvoj, rast in poslovno-finančni izplen. Smo edina bančna institucija v Sloveniji, ki ni nikoli v zadnjih 25 letih, tudi v letih krize ne, poslovala z izgubo. Vsa leta smo poslovali z večjim obsegom bilančne vsote, z večjimi obrestnimi in provizijskimi prihodki, z večjim bruto in neto dobičkom.

Kakšen je bil konkretno vaš poslovni rezultat v 2015?

Lani smo dosegli največji bruto dobiček v znesku več kot štiri milijone evrov in neto dobiček tri milijone 460.000 evrov. Rastemo, ker stranke prihajajo iz bank k nam zaradi našega poslovnega modela, nizkih cen storitev. V krizo smo vstopili brez bremen, ki jih je imel na plečih preostali bančni sektor. Ta bremena so, recimo, izgube na kapitalskih trgih, kjer nismo izgubili niti centa. Druge banke imajo izgube iz kreditnih razmerij, ki so bila podlaga za prevzeme v Sloveniji, pa iz velikih gradbenih projektov in nasedlih investicij, tudi tu nismo nič izgubili. Potem so tu slabe zgodbe in problemi z dokapitalizacijami predvsem državnih bank – vse to je vplivalo, da smo prišli v položaj, da imamo po vsej verjetnosti največji ugled, ki je največja vrednota in je verjetno vreden več kot naš štirimilijonski dobiček. Da še omenim, naš bruto donos na kapital je lani znašal več kot 13, neto donos pa 11 odstotkov. To so rezultati, na katere smo ponosni in zato smo komu trn v peti.

Že, koliko pa imate slabih in nedonosnih posojil? Velike državne banke jih imajo približno 20 odstotkov ...

Neplačljivih kreditov nad 90 dni – včasih smo jim rekli slabi – imamo 2,57 odstotka. Zadnje čase govorimo še o nedonosnih terjatvah. To so krediti z zapadlostjo nad 90 dni in so v razredu D in E. Dve tretjini teh kreditov se vračata, nedonosni so zato, ker je tak komitent v neki banki razvrščen v kategorijo D ali E, tudi če pri nas normalno vrača. Takih posojil je pri nas 8,32 odstotka. Najpomembnejši podatek je pa tisti prvi in kreditov, ki so res kritični, je za 2,57 odstotka.

No, lani sta vas vzeli pod drobnogled Banka Slovenije in Evropska centralna banka ter vam v običajnem bančnem nadzoru naložili popravljalne ukrepe, ki jih morate po naših podatkih izpeljati do konca tega meseca. Kako se je to zgodilo?

Da nas je nekdo vzel pod drobnogled, so si izmislili novinarji. Mi smo bili nazadnje nadzirani leta 2013 in smo nato prišli v ciklus normalnega nadzora in povsem normalno kontrolo Banke Slovenije.

Zakaj in kakšni ukrepi so vam bili naloženi?

Šlo je za običajen nadzor, ki ni bil običajen samo v enem delu. Za sodelovanje se je priglasila tudi ECB, to je bilo dogovorjeno mimo nas, zato sem dejal, da sem ponosen, ker smo imeli kombiniran nadzor. To je bila prva tovrstna kontrola znotraj evropske monetarne unije (EMU), kar so nam povedali v Banki Slovenije. Bili smo vzorčni primer nadzora znotraj EMU. In niso nam naložili nobenih ukrepov, to bi tudi rad razčistil. Od Banke Slovenije smo prejeli ugotovitve o pomanjkljivostih. To je bistvena razlika od ukrepa. Bančni zakon loči med ugotovitvami, opozorili, priporočili in ukrepi, ki so skrajni. Dogovor je bil, da odpravimo pomanjkljivosti. In jih bomo. Dejali so, naj si sami pripravimo akcijski načrt in niso nas silili v nobene roke. Roke smo si postavili sami. Večino pomanjkljivosti smo že odpravili.

Za katere ugotovitve in pomanjkljivosti gre?

Največje pomanjkljivosti so bile dograditev medsebojnih razmerij znotraj služb notranjih kontrol, dograditev kadrovskih resursov v okviru notranjih kontrol. To smo že vse takoj uredili.

Kaj pa pravilna razvrstitev komitentov v bonitetne razrede? Ste jo izvedli?

Tudi to smo že naredili v enem mesecu potem. Ravno ti komitenti so nam dvignili delež nedonosnih terjatev na 8,32 odstotka. A za nas so to odlični komitenti, ki nam vračajo posojila.

Je med njimi tudi gospod Gašpar Gašpar Mišič?

Seveda, on vrača vsa posojila. Vsi vse vračajo.

Tudi njegovo podjetje Gasspar naložbe?

Seveda, je v razredu D. Rekli so nam, da ga razvrstimo tja – dejali smo, da to ni nič hudega, da bo vrnil posojilo.

Pa imate v vaši hranilnici nujni kitajski zid med oddelkom za upravljanje tveganj in komercialnim oddelkom banke?

Seveda imamo. Morate pa vedeti, da je vsem v vsaki banki v interesu razvoj, saj nimamo dveh vrst ljudi v bankah. S tem, da imajo kontrolne službe, ki so odgovorne za meritev in upravljanje tveganj, drugačno strokovno podlago in odnos do predlogov komercialnega dela. To pri nas funkcionira. Banka Slovenije je med ugotovitvami še ocenila, da je komercialni del v hranilnici izjemno močan in da obstaja sum, da je zaledni del manj močan.

Zaledni del za upravljanje tveganj?

To je to.

Ga boste okrepili?

Ko gre za tveganja, smo drastično obrnili zadeve. To je nujno. Spremenili smo tudi kreditno komisijo in organ. Sestava kreditnega organa je zdaj dva proti ena v korist tistih, ki upravljajo tveganja. Upam, da je to všeč tudi Banki Slovenije, ki je tak cilj zasledovala v svojih namerah, pripombah, opozorilih. Kreditne komisije so zdaj oblikovane z namestniki tako, da nikoli ne morejo odločati drugače kot v razmerju dva proti ena v prid organov, ki skrbijo za tveganja. Prej sta delali na tveganjih dve osebi, zdaj jih dela pet. V notranji reviziji smo imeli eno revizorko, zdaj imamo dve, plus trije se izobražujejo za revizorja. Na področju bonitete smo imeli sedem ljudi, zdaj jih imamo devet. Na novo smo zaposlili lastnega cenilca nepremičnin. Naredili smo ogromne kadrovske spremembe.

Lahko zagotovite, da je poslovanje Delavske hranilnice varno?

Absolutno je varno. Za tem stojim vsako uro, vsak dan. Imam ekipo, ki enako razmišlja. Teh poslovnih rezultatov ne dosega Stegne, zdaj imamo tri- prej pa dvočlansko upravo. Imamo zelo kvaliteten, izobražen, strokoven, srednji menedžment. Te rezultate delajo ljudje pri nas.

Zakaj ste v hranilnici kupili družbo, ki upravlja mariborsko letališče, naložbo, ki nima nič skupnega s filozofijo delavskega hranilništva?

Večje hiperlikvidnosti, kot jo doživlja slovenski bančni sektor, ni bilo nikoli v zadnjih 25 letih. Ob tem, da smo atipična bančna institucija in smo – zaradi našega poslovnega modela – imeli to hiperlikvidnost tudi v časih, ko je v drugih bankah še ni bilo. Normalno je, da menedžment v bankah razmišlja o novih tržnih nišah, saj obrestna marža zelo pada in plačujemo 0,30 odstotka negativnih obresti za ves naš denar na računu. Zato vsi iščemo naložbe, da razbremenimo padec pri maržah. Ta nakup je posledica teh razmišljanj. Letališče v Mariboru, ki je v lasti države, ima izjemne potenciale za razvoj. Če to velja za letališče, to najbrž velja tudi za družbo, ki ga upravlja. Zato smo postopoma, v dveh fazah, kupili celotno družbo, gre za naložbo v višini 2,5 milijona evrov. To je zgolj 0,31 odstotka našega celotnega naložbenega portfelja, a iz tega nekateri posamezniki delajo zgodbe in govorijo o naši nasedlosti in ne vem še o čem. Da bomo propadli. Kako naj propadeš zaradi dveh milijonov in pol, ko pa je to v strukturi naložb tako majhen odstotek? To so norosti in to bo jasno tudi laikom, ko bodo to prebrali. Vedeti morate, da ima ta naša družba v lasti tudi nepremičnine, ki so vredne veliko več od 2,5 milijona evrov. Ocenjene so na šest milijonov. Tudi če bi bile vredne samo tri milijone, imamo samo z nepremičninami vse pokrito.

So v Banki Slovenije dvignili obrvi ob tem nakupu?

To vprašajte njih. Banka Slovenije nas vedno korektno vpraša, zakaj ste to naredili, kaj je bila podlaga za odločitev, kdo je o tem odločal, na kaj računate iz tega, na kakšen izplen. Vsa poročila o tem smo jim poslali že zdavnaj. Lahko bi tudi že izšli iz te naložbe, javili so se že trije kupci, zdaj sta ponovno v igri dva kupca. Poudarjam, to našo naložbo bomo z donosom prodali.

Kakšni so vaši poslovni načrti za letos? Na kakšen dobiček in rast bilančne vsote merite?

Sprejeli smo strategijo za prihodnjih pet let, naš poslovni načrt za 2016 predvideva 20-odstotno rast bilančne vsote.

To je dobrih 180 milijonov evrov?

Recimo. Lani smo imeli 35-odstotno, predlanskim pa 42-odstotno rast, še eno prej tudi 40-odstotno.

Preprosta enačba pove, da se morate ob hitri rasti bilančne vsote stalno dokapitalizirati, da pač ohranite kapitalsko ustreznost. Boste to storili?

Seveda. Najbrž smo trn v peti mnogim tudi zato, ker smo edina bančna inštitucija, ki se vsa leta v primerjavi z drugimi uspešno dokapitalizira. Čutimo to nevoščljivost, češ zakaj to enim uspe, druge pa je morala dokapitalizirati država. Pri nas za to ni bilo potrebe in je tudi ne bo.

In kdo vas dokapitalizira?

V največ primerih so to naši varčevalci, naši depozitarji. To pomeni, da imamo velik ugled in to zelo cenimo. Naši lastniki so sicer sindikati, ki imajo 48 odstotkov lastništva, prebivalstvo ima 42 odstotkov, drugo so podjetniki.

Kako, za koliko se boste torej dokapitalizirali?

Smo resna bančna inštitucija in imamo strategijo upravljanja kapitala. V tej strategiji za pet let naprej piše, kakšen kapital potrebujemo ob načrtovani rasti po letih za 20, 15 in nato trikrat po deset odstotkov. V skladu s strategijo upravljanja tveganj je predvidena tudi strategija pridobivanja kapitala. Lani smo zbrali šest milijonov kapitala. V skladu s predvideno 20-odstotno rastjo je letos predvidena potreba po dodatnem kapitalu med šest in osem milijoni evrov. Ta denar je treba dobiti na trgu: skozi hibridne instrumente ali z razpisom delnic. Možni so tudi drugi ukrepi, lahko zavremo dejavnost na nekaterih področjih, zaostrimo pridobivanje virov. Našo rast diktira pasivna stran, torej viri. Zakaj? Ker imamo zaupanje, saj nič ne odstopamo pri obrestnih merah za varčevalce. Smo na dnu skupaj s preostalimi bankami in dajemo enako nesramno nizke depozitne obrestne mere. V teh dveh mesecih letos smo se že dokapitalizirali za milijon in pol. Ta kapital, pridobljen s prodanimi delnicami, že vpisujemo.

Kdo jih je kupil? Sindikati?

Ne, v glavnem prebivalstvo. Do konca leta moramo vpisati še preostali del kapitala, kjer pa imamo še veliko rezervo. Odločili smo se za še en investicijski projekt, imenovan Livade Izola. Naložba vseh treh deležnikov je tam vredna 14 milijonov evrov. Približno šest do sedem milijonov znaša naš del, drugo so Gasspar naložbe in koprska družba Grafist. Včeraj sem podpisal pogodbo s številko 145. Že 145 stanovanj je prodanih od 192. Tu smo zelo skrbno proučili tveganja, ki jih prevzemamo s to naložbo. Že tedaj smo izračunali, da če od stečajnika kupimo to naselje za osem milijonov, in če vanj vložimo še pet milijonov, iz tega mora biti dobiček.

Pa bo res?

Poglejte, 145 stanovanj smo že prodali, pa še skoraj nobeno ni stoodstotno končano. A smo v zaključni fazi in ta mesec bomo končali to zadevo. Že zdaj imamo sklenjenih pogodb za 16 milijonov 300.000 evrov, plačane so že are in prvi obroki. Vsi trije deležniki imamo torej že zdaj 2,3 milijona evrov skupnega dobička. Ocenjujemo, da lahko tu dosežemo tri do štiri milijone dobička, ob tem, da so to najcenejša stanovanja na naši obali, po ceni od 1500 do 1950 [evrov za kvadratni meter]. Ta denar, ki ga bomo večinoma imeli še pred junijem, bo šel izključno v kapital banke. Potem pa bomo videli, koliko ga še moramo dobiti na trgu z razpisom delnic. Letos smo januarja in februarja povečali bilančno vsoto za 3,2 odstotka in dosegli 758.000 evrov bruto dobička. To je 18 odstotkov lanskega dobička, in če bo ta dinamika šla naprej, bomo letos imeli rekorden dobiček, mimo Livad, ki so ekstra dobiček.

Kako ste v hranilnici pripravljeni na morebitno novo finančno krizo?

Ta predpostavka je realna, če se bo uresničila, bodo spet luknje v nekih bankah. Ne verjemite natolcevanjem, da se bo pri nas zgodilo kaj takega. Nimamo nezavarovanih posojil. In tudi če kriza bo, jo bomo obvladali, kot smo prvo, ker imamo kredite dovolj dobro zavarovane in smo v kreditni politiki zelo konservativni.

Imenujete se Delavska hranilnica. V čem pa ste delavski, kje je vaš delavski vidik?

Že vprašanje bi lahko ocenili za demagoško, še bolj demagoški bi bil lahko moj odgovor. Delavski smo že v tem, da smo množično spustili v lastništvo prebivalce Slovenije, ki bodo z zadnjo dokapitalizacijo imeli že več kot 43-odstotni delež. Drugi vidik: zaposleni delavci predstavljajo v strukturi kreditov še vedno več kot 60 odstotkov portfelja. In tu je še cenovni vidik in naš odnos do prebivalstva. Zakaj smo tako poceni? Ker skrbimo, ker imamo v glavi tudi socialni vidik. Primaren je naš obstoj in na trgu se lažje ohranimo, če smo cenejši in naša ponudba služi ljudem. Smo izjemno poceni za upokojence, gasilce, obrtnike, za člane sindikatov, ki so naši lastniki. Imamo pet tržnih niš. kjer smo zelo poceni. Pokrivamo večino občinskih in mestnih blagajn po Sloveniji, kjer lahko ljudje plačujejo položnice brez provizij − v tem je ta naš delavski vidik.