Tiskane izdaje
Ljubljana – Po delni liberalizaciji trga naftnih derivatov se bo 100-oktansko gorivo »sorazmerno malo« podražilo, pri kurilnem olju pa se zaradi deregulacije končna cena ne bo bistveno spremenila, pričakujejo na gospodarskem ministrstvu. Odločitev o deregulaciji cen vseh goriv še ni sprejeta.
»Odločitev o morebitni liberalizaciji 95-oktanskega bencina in dizla še ni sprejeta,« pravijo na gospodarskem ministrstvu in dodajajo, da je odvisna od nadaljnih pogovorov. Pri odločitvi bodo pomembni tudi rezultati delne deregulacije.
Kot smo poročali včeraj, je gospodarsko ministrstvo usklajeno s finančnim pripravilo predlog uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki ne predvideva več državne regulacije cen za 98- in večoktanski bencin ter kurilno olje. Predlog uredbe – o njem mora odločati še vlada – predvideva nadaljnjo regulacijo 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva. A uredba bo po predlogu veljala le štiri mesece, zato bi lahko že junija vlada spremenila uredbo in sprostila tudi cene teh dveh pogonskih goriv.
Na vprašanje, kako ocenjuje delno liberalizacijo cen naftnih derivatov, glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik odgovarja: »Odvisno, kaj ta delni ukrep implicira. Če gre za prehodno obdobje, torej najprej testirati vplive liberalizacije trga preko večoktanskega goriva, potem ima ukrep neko logiko. Sicer pa bo videti smešno oziroma čudno, da je 95-oktanski bencin reguliran, 98- in 100-oktanski bencin pa liberaliziran. Pričakoval bi tudi, da se ta ukrep presoja predvsem z drugih vidikov (konkurence, potrošnika), ne pa koliko si bo še naprej odrezala država.«
Ob liberalizaciji višje cene
Glede na to, da so marže trgovcev v Sloveniji precej nižje od evropskega povprečja, Stanovnik ocenjuje, da se bo ob liberalizaciji cen maržnost trgovcev dvignila in s tem tudi cena goriv: »Toda ker bi šlo bolj za cent ali dva, je jasno, da je za cene goriv bistveno bolj važno gibanje svetovne cene nafte ter seveda trošarinske in davčne politike. Petrolovi podatki za Q Max 100 denimo kažejo, da prispevki, trošarine in davki predstavljajo skoraj 65 odstotkov maloprodajne cene, marža trgovca pa dobrih sedem odstotkov. To pomeni, da bi bila lahko liberalizacija dobra novica za nafte trgovce, za potrošnike pa relativno manj pomembna novica.«
Na ministrstvu za gospodarstvo na vprašanje o pričakovani spremembi cen 100-oktanskega bencina odgovarjajo: »Menimo, da bo prišlo do sorazmerno majhnega povišanja cen zaradi odprave regulacije cen.«
AVK podpira liberalizacijo
Agencija za varstvo konkurence (AVK) podpira sprostitev cen naftnih derivatov, saj se zavzema za učinkovito konkurenco na vseh segmentih gospodarstva, pravi v. d. direktorja AVK Andrej Matvoz.
»V sistemu reguliranih cen potrošnik namreč nima možnosti izbire najcenejšega ponudnika na trgu, z liberalizacijo cen pa se vzpostavi konkurenca oziroma tekma med ponudniki na trgu, katere rezultat so možnost izbire za potrošnike in nižje cene kot posledica cenovne tekme,« odgovarja Matvoz.
Po njegovem mnenju bo sprostitev cen zato blagodejno vplivala na cene naftnih derivatov in blaginjo potrošnikov.
Matvoz poudarja, da bi bilo smiselno razmisliti o vpeljavi določenih mehanizmov za spremljanje cen naftnih derivatov po vzoru sosednjih držav, s katerimi bi potrošniki lahko iskali najugodnejše ponudnike in najnižje cene: »Tak mehanizem bi imel tudi tako imenovano nadzorno funkcijo nad delovanjem ponudnikov naftnih derivatov in bi deloval motivacijsko na ponudnike pri določanju njihovih cen.«
Ministrstvo za gospodarstvo smo vprašali, ali bodo pripravili dodatna pravila glede določanja cen, denimo kolikokrat na dan se lahko spremeni cena. Ponekod v tujini namreč lahko trgovci ceno spremenijo samo enkrat v 24 urah.
Brez odgovorov glede obveščanja potrošnikov
Prav tako smo jih vprašali o morebitni vzpostavitvi sistema obveščanja potrošnikov o cenah, torej kako bodo potrošniki lahko spremljali cene 98- in 100-oktanskega bencina ter kurilnega olja. Delna deregulacija bo namreč ob sprejetju na vladi začela veljati že 9. februarja.
Na gospodarskem ministrstvu odgovorov na ti vprašanji niso podali, saj da je pravi naslovnik ministrstvo za infrastrukturo. Na tem pa so ocenili, da so za ta vprašanja odgovorni kolegi na gospodarskem ministrstvu, sami so namreč zadolženi le za poročanje cen energentov Evropski uniji. Vprašanji sta tako ostali neodgovorjeni.
Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin pa je kritična, da se gospodarsko ministrstvo z zvezo ni posvetovalo, čeprav je to ministrstvo zadolženo tudi za varstvo potrošnikov.
Prav tako ni jasno, opozarja, na osnovi česa se gospodarskemu ministrstvu zdi potrebno sedanji sistem spremeniti in kakšni bodo učinki liberalizacije.
