Tiskane izdaje
Ljubljana – SDH kot lastnik Novi Ljubljanski banki ne omogoča, da bi poslovala v skladu s predpisi, saj ji ni poslal seznama kandidatov za nadzornike banke, zato jih ta ni mogla oceniti, kot zahtevajo predpisi ECB, pravi viceguvernerka BS Stanislava Zadravec Caprirolo.
Caprirolova pravi, da so v centralni banki zato v »zelo intenzivnih stikih« z SDH kot lastnikom NLB, »vendar trenutno še ne razumemo enotno predpisov« o ocenjevanju kandidatov za člane nadzornih svetov, upa pa, da se bo to zgodilo še pred skupščino banke 10. februarja. Vse drugo bi bilo po njenih besedah »izrazito v škodo NLB, republike Slovenije kot lastnice, gospodarstva kot celote. Iz nekih razmer, ki so se končno stabilizirale, tako v gospodarstvu, kot z vidika, kako nas vidi zunanje okolje, se zdaj po nepotrebnem in neumnem znova povzroča destabilizacija. S tem se popolnoma brez potrebe spet usmerja pozornost na Slovenijo kot državo, kjer se spet nekaj dogaja«.
Za sredo je napovedana skupščina NLB. Kakšni so scenariji ?
Naša pričakovanja so irelevantna. S Slovenskim državnim holdingom smo glede obveznosti bank zelo jasno komunicirali. Kot so mediji že poročali, so danes na SDH tudi predstavniki ECB. Mislim, da je v interesu vseh, posebej pa še lastnika, da banka posluje tako kot mora poslovati, vključujoč tudi korporativno upravljanje. In kot rečeno, to, da lastnik dela svojo oceno primernosti je dobrodošlo, vendar pa to ne more nadomestiti obveznosti, ki jih imajo poslovne banke in veljajo za vse enako. Za državne in zasebne banke, tu je lastništvo povsem irelevantno.
Kako v Banki Slovenije nadzirate kadrovanje članov uprav in nadzornih svetov bank? Kakšna merila morajo izpolnjevati kandidati za bančne nadzornike?
Merila za ocenjevanje ustreznosti za člane nadzornih svetov so enaka kot za člane uprav, predpisana so z zakonom, z evropskimi uredbami in navodili in smernicami evropskega bančnega organa Ebe. Eno je izpolnjevanje formalnih pogojev (izobrazba, delovne izkušnje, nekaznovanost itd.) drugo so merila vezana na osebnostno integriteto in vključujejo vrednote in norme kot so poštenje, odgovornost in presojanje dela v preteklosti. To ni prepuščeno osebnim mnenjem, pač pa mora nadzorniška presoja vključevati tudi konkretne elemente in dejstva, ki ni nujno, da so javna. Pri članih uprav se v skladu z zakonom opravi ocena preden nastopijo funkcijo, pri članih nadzornega sveta pa se ta ocena z vidika nadzornika opravi naknadno. Po vzpostavitvi enotnega nadzornega mehanizma je licenciranje v domeni ECB.
Licenciranje obojih – članov uprav in nadzornikov?
Tako je. Pri članih uprav je to licenciranje, pri članih nadzornih svetov pa je to post festum presoja ECB. Če se ugotovi, da ne izpolnjujejo pogojev, so posledice enake kot pri licenciranju, začne se postopek [za odpoklic], če oseba ni primerna za opravljanje funkcije. To je postopek in odgovornost, ki ga mora voditi nadzornik, to je zdaj ECB, postopki pa se vodijo v skupnih timih služb za licenciranje v Banki Slovenije in ECB. Dokončno odločitev sprejme ECB. A tu je še en postopek, ki mu morajo v skladu z zakonom slediti same banke. Po krizi se je evropska regulativa na področju upravljanja zelo spremenila – in zahteva, da tudi banke opravijo postopek presoje.
Torej spet za kandidate za člane uprav in nadzornega sveta?
Da, vedno morajo to opraviti tudi banke. To ne pomeni, da država kot lastnik – ki na skupščinah predlaga člane nadzornih svetov v družbah, ki jih ima v lasti –, ne opravlja tudi sama tovrstne presoje. To je zelo dobrodošlo in se pričakuje od lastnika. Vendar za bančni sektor to ne pomeni, da banka ne opravi tega, kar se od nje zahteva.
Kdo opravi to oceno v banki? Nadzorni svet?
Ne, v skladu s predpisi morajo to narediti posebne službe, ki ocene nato predložijo tudi nadzornemu svetu banke. Nadzornik, v tem primeru Banka Slovenije in ECB, mora v postopku svojega ocenjevanja ustreznosti pridobiti in imeti tudi to oceno banke. To velja za vse banke, ne glede na lastništvo.
Kaj pa primer NLB, kjer bo na skupščini 10. februarja prišlo do zamenjave nadzornikov na predlog SDH?
V tem primeru je NLB lahko opravila oceno ustreznosti samo za tri kandidate za člane nadzornega sveta, predvidena pa je zamenjava šestih. Za preostale tri banka ni naredila tisto, kar bi morala. Banka Slovenije je zato SDH pozvala, da zagotovi, da banka lahko opravi tisto, kar bi morala. A očitno je razumevanje predpisov na SDH drugačno kot na Banki Slovenije, kjer poudarjamo, da gre za nacionalno in evropsko zakonodajo, ki se je morajo banke držati. Če lastnik tega ne zagotovi, sledi prekrškovni postopek zoper banko in finančne posledice.
Kdo to odredi?
To je postopek, ki ga v okviru BS vodi posebna enota, vendar ne svet, saj morajo biti po zakonu prekrškovni postopki ločeni od siceršnjih odločanj. Je pa ECB neposredni nadzornik Nove Ljubljanske banke in se vsi postopki vodijo v Frankfurtu, po predpisih, ki veljajo za celotno Unijo in to ne glede na lastništvo. Te predpise so banke dolžne upoštevati in vsak lastnik je dolžan omogočiti banki zakonito poslovanje.
Je torej zdaj glavni problem, ker NLB sama ni mogla narediti ocene ustreznosti kandidatov za nove nove nadzornike, ker jih lastnik, SDH ni želel razkriti?
Da, lastnik banki trenutno ne omogoča, da bi ta na tem segmentu lahko zdaj, poslovala v skladu s predpisi.
Če torej NLB zdaj ne more narediti ocene ustreznosti kandidatov, ki jih bo predlagal SDH, je v prekršku?
Da, v tem primeru je v prekršku.
Ste v Banki Slovenije kot regulator kaj v stikih z lastnikom, SDH?
Smo v zelo intenzivnih stikih, a trenutno še ne razumemo enotno predpisov.
Pričakujete, da se bo lastnik upošteval predpise do skupščine delničarjev NLB 10. februarja?
Upamo, da bo. Vse drugo je izrazito v škodo NLB, republike Slovenije kot lastnice, gospodarstva kot celote. Iz nekih razmer, ki so se končno stabilizirale, tako v gospodarstvu kot z vidika, kako nas vidi zunanje okolje, se zdaj po nepotrebnem in neumnem znova povzroča destabilizacija. S tem se popolnoma brez potrebe spet usmerja pozornost na Slovenijo kot državo, kjer se spet nekaj dogaja.
Imate kakšne informacije, da so med kandidati, ki jih namerava predlagati lastnik, tudi taki, ki ne bi izpolnjevali meril ECB za člane uprav oziroma nadzornike?
Lastnik, SDH, imen ni sporočil in jih tudi ni dolžan. Jih je pa dolžan komunicirati skozi procese v banki, kot je predpisano. Za zdaj torej ne more nič reči, saj postopki tečejo tako, da ne vemo nič razen tega, da se z lastnikom ne strinjamo o tem, kaj in na kakšen način je dolžan zagotoviti.
No, tudi SDH ima z novelo zakona zdaj pravico in dolžnost, da oceni primernost bančnih nadzornikov.
To je zelo dobrodošlo in naj to kar opravi. Tudi Banka Slovenije je lastnika pozivala, naj okrepi področje korporativnega upravljanja za upravljanje državnih bank. A to ne odvezuje poslovnih bank od njihovih obveznosti. In tu je morda neko ne popolnoma enako razumevanje. Vsekakor je zelo za pozdraviti, da SDH dela ocene ustreznosti.
Kaj pa trije renomirani kandidati za člane nadzornega sveta NLB, tuji bančniki, ki jih je predlagal še obstoječi nadzorni svet pod vodstvom gospoda Podbevška, so oni usklajeni?
Ne gre za usklajenost, banka je pri njih storila tisto, kar mora narediti. Pri teh nadzornikih je presodila, kar je presodila - slovenska in evropska centralna banka naredita njihovo oceno post festum in pri tem zahtevata tudi mnenje banke. Če banka tega ne stori, je v prekršku.
Kako posluje NLB kot naša največja sistemska banka? Kako je kaj z njenim dobičkom?
Kot kaže, bo naša največja sistemska banka lansko poslovanje zaključila z dobičkom. Ima zelo visok delež nedonosnih terjatev, a je tudi tu naredila precejšen napredek. Njeno poslovanje se stabilizira, videti je solidno, se izboljšuje, so pa področja, kot je recimo upravljanje z nedonosnimi terjatvami, kjer bodo morali še okrepiti svoje aktivnosti in cilje, tako kot veliko drugih bank. NLB, je tako kot NKBM, med bankami, ki imajo najvišji delež slabih terjatev v sistemu in bo seveda morala biti bistveno bolj aktivna. V Banki Slovenije smo računali, da bo država podprla sistemsko rešitev za vse slabe terjatve, še posebej ker ima v lasti obe sistemski banki, a tega ni storila. Zato bo morala uprava banke narediti drugačne načrte. Naša nadzorniška ocena poslovanja NLB kot celote ni negativna, lahko sicer zahtevamo kakšno izboljšavo, a vse v okviru rednih nadzorniških aktivnosti. Je pa neposredni nadzornik banke ECB in nadzor vršimo skupaj.
