Prihajajo Američani, kaj to pomeni za NKBM?

Ljubljana, Maribor – Medtem ko so v NKBM poudarjali, da si za novega lastnika želijo stratega in s tem merili na madžarsko banko OTP, bo Slovenski državni holding (SDH) dogovor sklenil z ameriškim skladom Apollo. Analitik Matej Šimnic ocenjuje, da je lahko sklad primernejši lastnik za NKBM kot strateg.

Pričakujemo, da bo prodajni postopek NKBM, ki je v zaključni fazi, končan v kratkem, je včeraj dejal predsednik uprave SDH Matej Pirc. Poročali smo, da sta SDH in Apollo končala pogajanja. Kdaj bo prišlo do prodaje, je preuranjeno reči; Pirc je namreč že pred časom potrdil razmišljanja, da bodo po izbiri kupca končno odločitev prepustili vladi, kot lastniku SDH.

Tako se kot kaže ne bo uresničila želja NKBM, kjer so v preteklosti izrazili željo po strateškem lastniku iz bančne industrije, s čimer bi "tudi mi dobili novo znanje, izkušnje in seveda transferni denar po nižjih cenah oziroma cenejše vire financiranja". Matej Šimnic iz Alte invest ocenjuje, da za storitveno panogo oziroma lokalno usmerjeno podjetje ni ključno, ali gre za strateškega prevzemnika ali za finančni sklad: "Z vidika hitrosti in stanja banke bi lahko bil slednji celo primernejši lastnik. Vzpostavitev strategije bi namreč lahko potekala hitreje, obenem pa ima Apollo precej izkušenj z odkupi in upravljanjem slabega dolga in je s tega vidika boljši partner. Ključno je namreč da banka čim hitreje začne optimalno delovati, saj lahko le na ta način prispeva k okrevanju gospodarstva."

Po razkritju informacije o zaključku pogajanj med SDH in skladom Apollo se postavlja vprašanje o prihodnosti mariborske banke. Šimnic iz Alte invest ocenjuje, da je lahko ameriški sklad za NKBM boljši partner od drugega zainteresiranega kupca madžarske banke OTP, saj ima ameriški finančni sklad precej izkušenj z odkupi in upravljanjem slabega dolga. OTP je za banko menda ponudila 130 milijonov evrov, medtem ko Apollo po nekaterih ugibanjih okoli 200 milijonov evrov, Na vprašanje o višini ponujene kupnine, je Šimnic pojasnil, da banka še vedno ni v najboljšem stanju, potencial rasti pa je še omejen: »Že to v veliki meri opravičuje višino ponudbe, obenem pa se je treba zavedati da Apollo z nakupom sprejema precejšnje politično tveganje in se bo v procesu reorganizacije verjetno srečeval z vrsto različnih pritiskov, ki bodo omejevale hitrost reorganizacije. Velja tudi poudariti, da se zaradi razmer v svetu in predvsem Evropi, trenutno več bank prodaja, kot pa je nakupnega zanimanja  logično to vpliva na nižja vrednotenja.«

Kot smo izvedeli, se hkrati s postopkom prodaje NKBM začenja tudi projekt »integracije« Poštne banke Slovenije, ki je v 99-odstotni lasti NKBM. Čeprav je združevanje bank šele v fazi načrtovanja, bi lahko zaradi tako imenovanih sinergij poslovanja po prvotnih ocenah brez dela ostalo okoli 200 zaposlenih v NKBM in PBS. Kot smo izvedeli, sicer še ni odločeno, do kolikšne mere se bosta združili obe banki; ali se bodo združile le podporne službe ali pa se bo PBS v celoti pripojila NKBM, vendar bo o tem gotovo odločal novi lastnik.

V sindikatu bančništva Slovenije se z vprašanjem lastništva bank ne ukvarjajo, je na vprašanje o morebitnem prevzemu NKBM s strani ameriškega sklada Apollo povedal predsednik sindikata Tomaž Boltin. »Žal se je izkazalo, da smo domačini slabši lastnik, zato je lahko pod tujimi lastniki samo boljše. In ni rečeno, da bo prišlo do odpuščanja zgolj zaradi prodaje banke,« je povedal Boltin. Nekateri drugi primeri prodaj bank tujcem so po njegovih besedah pokazali, da so novi lastniki uslužbence dodatno zaposlili. O odločitvah novega lastnika NKBM je po Boltinovem mnenju prezgodaj je špekulirati.

Matej Šimnic pa je poudaril: »Izkušnje so pokazale, da državno lastništvo v primeru Slovenije predstavlja dodatno sistemsko tveganje, saj se vpletanju politike in drugih vplivnih omrežij očitno težko izognemo. Posledično za državljane lastništvo v banki ne predstavlja prav nobene prednosti.« Tako doamče banke med krizo niso ohrnaila nivoja kreditiranja, kot so nekateri pred krizo napovedovali, država pa je v zadnjem desetletju tudi več vložila v dokapitalizacije bank, kot je prejela dividend.

NKBM ljubitelju umetnosti

Ameriški sklad Apollo je ob koncu lanskega leta upravljal s približno 160 milijardami dolarjev (148 milijard evrov) sredstev. Sklad zaposluje 837 ljudi, od tega 319 upravljalcev naložb, razpršenih v enajstih pisarnah po svetu, od Los Angelesa, prek Frankfurta do Mumbaja. Med naložbami najdemo turistična podjetja, med drugim ponudnika križarjenj Norwegian Cruise Line, trgovca Claire's, medijska podjetja, denimo CORE Media Group, ki bdi tudi nad oddajama Ameriški idol in Pop idol.

Apollo je lani ustvaril 168,2 milijona dolarjev dobička, medtem ko leto prej kar 659,4 milijona dolarjev. »Lani je Apollo nadaljeval pot dolgoročne vzdržne rasti, odličnosti v investiranju in razprševanja naložb,« je v letnem poročilu zapisal predsednik in glavni izvršni direktor Apolla Leon Black. Ta je sklad, s sedežem v New Yorku, ustanovil leta 1990. Black je danes po reviji Forbes 283. najbogatejši človek na svetu s 5,1 milijarde dolarjev (4,7 milijarde evrov) premoženja. Njegova strast je umetnost, saj je njegova zbirka menda vredna 750 milijonov dolarjev, v njej pa so umetnine Vincenta van Gogha, Rafaela, Pabla Picassa in tako dalje. Ameriški bančnik je leta 2012 na dražbi Sotheby's za 120 milijonov dolarjev (110 milijonov eevrov) kupil sliko Krik Edvarda Muncha, kar je najvišja cena vseh časov, dosežena na dražbah.